Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na splet namesto k zdravniku?

11.05.2017


»Sama sem raziskovala in naletela na prav strašljive metode, ki so povsem v nasprotju z zdravniško stroko.«

Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana).

Informacije, pomoč, podpora

Podatki kažejo, da se lahko ljudi, glede na to, katere zdravstvene informacije iščejo na spletu, na grobo razdeli v dve skupini. Dr. Seguin: » Prvi na spletu iščejo predvsem informacije; preverjajo pomen medicinskih izrazov in besed ter iščejo razlago znakov in simptomov bolezni. Radi bi namreč ugotovili, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in ali morajo obiskati zdravnika. Spet drugi, in teh ni malo, pa na spletu v prvi vrsti iščejo pomoč in podporo. Strah jih je diagnoze in zanima jih, ali tudi drugi oboleli doživljajo enako. Internet je lahko bogat vir informacij in izkušenj zanje, pa tudi za bolnike z redkimi boleznimi oziroma starše otrok z diagnozami, ki niso pogoste. Zanje je lahko splet zelo koristen, saj so po navadi tudi geografsko precej oddaljeni od sotrpinov z isto boleznijo.«

Ob tem dr. Seguin izpostavlja vlogo tako imenovanega k pacientu usmerjenega pristopa: »Spodbujanje uporabe spleta je del tega pristopa tako v Združenem kraljestvu kot drugje – v Kanadi, od koder prihajam, verjetno že tudi v Sloveniji. Pacienti naj bi tudi sami pobrskali za informacijami o svoji bolezni in njenem zdravljenju. V Združenem kraljestvu deluje spletna stran NHS Choices, kjer lahko vsak poduči o svojih zdravstvenih težavah. Torej o znakih in simptomih bolezni; če na primer koga zanima, ali ima sladkorno, ali ga morda skrbi, da je zbolel za katerim drugim obolenjem. Ta spletni portal je le en primer, kako lahko ljudi spodbudimo k uporabi interneta za boljšo obveščenost o svojem zdravju.«

Menim, da lahko bolniki s tem le pridobijo. Na spletu spoznajo ljudi s podobnimi izkušnjami in izvejo, kako se drugi spopadajo s hudo boleznijo, kar jim je lahko v veliko pomoč. Na splošno je več informacij za pacienta lahko le dobrodošlo. Velik del »k bolniku usmerjenega pristopa« je prav opolnomočenje, s čemer se ne bi strinjalo le malo ljudi. Želimo si, da bi pacient in zdravnik delovala usklajeno ter si skupaj prizadevala za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravja. Sama vidim zgolj prednosti tega pristopa. – Maureen Seguin

Prednosti in slabosti; plusi in minusi

Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je v svoji raziskavi osredotočila na interakcijo med uporabniki in moderatorji slovenskega zdravstvenega portala Med.Over.Net. Katere prednosti spleta so se pokazale?

»Internet spreminja odnos med pacientom in zdravnikom,« opozarja dr. Maureen Seguin. Na nedavni konferenci v Ljubljani je predstavila izsledke študije, pri kateri sodeluje. »Prav gotovo gre za potencialno slabost uporabe spleta v ta namen. V svoji predstavitvi na konferenci sem poudarila, da pravzaprav še ne vemo natančno, kaj se med pacientom in zdravnikom dogaja med samim pogovorom, pregledom – zato smo se tudi lotili študije. Znana pa so mnenja enih in drugih po pregledu. Pacienti pripovedujejo:… »s seboj sem prinesel natisnjene informacije s spleta, vendar jih zdravnik ni niti pogledal.« … Zdravniki pa po drugi strani zatrjujejo:… »pacient je prišel s spletnimi informacijami, vendar nisem imel časa, da bi jih lahko pregledal.« … Pogosto se pojavlja občutek, da pacienti na tak način izrazijo dvom v zdravnikovo znanje, avtoriteto. Pacienti morajo največkrat kar sami začeti pogovor o spletnih informacijah in podatkih, zdravniki pa se s tem pogosto ne želijo ubadati. Da, to je še ena slabost, ki lahko povzroči napetost.«

Pogovoriva se o tem

»Najprej bi radi ugotovili, ali pacienti med zdravniškim pregledom sploh omenijo informacije, ki so jih našli na spletu. In obratno – ali jih o tem vprašajo zdravniki in jih tudi sami kdaj napotijo tudi na internet. Radi bi izvedeli, ali se ta tema pojavi in kako pogosto. Ali pacienti o tem spregovorijo na začetku pregleda ali raje na koncu, ko že med vrati tako mimogrede izrečejo: o, saj res … prebral sem … saj ne vem, če je pomembno, vendar … Zanima nas, ali pacient in zdravnik med pregledom o tem sploh govorita, na kakšen način in kaj se potem zgodi. Ali zdravnik odvrne: »to so same traparije … ;« ali pa predlaga: »zanimivo, pogovoriva se o tem.«. Vendar pa je za takšno komunikacijo kar precej ovir. V Združenem kraljestvu namreč pregled pri zdravniku po navadi traja 10 minut. Če torej pacienta zanima veliko stvari in bi se o njih rad bolj poglobljeno pogovoril, je to skoraj nemogoče izpeljati med običajnim zdravniškim pregledom.« Raziskovalci upajo, da bo njihova študija še bolj osvetlila dogajanje v zdravniški ordinaciji.

Tudi na področju zdravstva in medicine postaja internet vse bolj pomemben vir informacij ter orodje, ki nam lahko olajša življenje. Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev informacije o boleznih išče tudi na spletu; ne nazadnje pa je tudi pri nas po e-receptu zdaj zaživela že tudi e-napotnica.

 


Ultrazvok

899 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Na splet namesto k zdravniku?

11.05.2017


»Sama sem raziskovala in naletela na prav strašljive metode, ki so povsem v nasprotju z zdravniško stroko.«

Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana).

Informacije, pomoč, podpora

Podatki kažejo, da se lahko ljudi, glede na to, katere zdravstvene informacije iščejo na spletu, na grobo razdeli v dve skupini. Dr. Seguin: » Prvi na spletu iščejo predvsem informacije; preverjajo pomen medicinskih izrazov in besed ter iščejo razlago znakov in simptomov bolezni. Radi bi namreč ugotovili, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in ali morajo obiskati zdravnika. Spet drugi, in teh ni malo, pa na spletu v prvi vrsti iščejo pomoč in podporo. Strah jih je diagnoze in zanima jih, ali tudi drugi oboleli doživljajo enako. Internet je lahko bogat vir informacij in izkušenj zanje, pa tudi za bolnike z redkimi boleznimi oziroma starše otrok z diagnozami, ki niso pogoste. Zanje je lahko splet zelo koristen, saj so po navadi tudi geografsko precej oddaljeni od sotrpinov z isto boleznijo.«

Ob tem dr. Seguin izpostavlja vlogo tako imenovanega k pacientu usmerjenega pristopa: »Spodbujanje uporabe spleta je del tega pristopa tako v Združenem kraljestvu kot drugje – v Kanadi, od koder prihajam, verjetno že tudi v Sloveniji. Pacienti naj bi tudi sami pobrskali za informacijami o svoji bolezni in njenem zdravljenju. V Združenem kraljestvu deluje spletna stran NHS Choices, kjer lahko vsak poduči o svojih zdravstvenih težavah. Torej o znakih in simptomih bolezni; če na primer koga zanima, ali ima sladkorno, ali ga morda skrbi, da je zbolel za katerim drugim obolenjem. Ta spletni portal je le en primer, kako lahko ljudi spodbudimo k uporabi interneta za boljšo obveščenost o svojem zdravju.«

Menim, da lahko bolniki s tem le pridobijo. Na spletu spoznajo ljudi s podobnimi izkušnjami in izvejo, kako se drugi spopadajo s hudo boleznijo, kar jim je lahko v veliko pomoč. Na splošno je več informacij za pacienta lahko le dobrodošlo. Velik del »k bolniku usmerjenega pristopa« je prav opolnomočenje, s čemer se ne bi strinjalo le malo ljudi. Želimo si, da bi pacient in zdravnik delovala usklajeno ter si skupaj prizadevala za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravja. Sama vidim zgolj prednosti tega pristopa. – Maureen Seguin

Prednosti in slabosti; plusi in minusi

Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je v svoji raziskavi osredotočila na interakcijo med uporabniki in moderatorji slovenskega zdravstvenega portala Med.Over.Net. Katere prednosti spleta so se pokazale?

»Internet spreminja odnos med pacientom in zdravnikom,« opozarja dr. Maureen Seguin. Na nedavni konferenci v Ljubljani je predstavila izsledke študije, pri kateri sodeluje. »Prav gotovo gre za potencialno slabost uporabe spleta v ta namen. V svoji predstavitvi na konferenci sem poudarila, da pravzaprav še ne vemo natančno, kaj se med pacientom in zdravnikom dogaja med samim pogovorom, pregledom – zato smo se tudi lotili študije. Znana pa so mnenja enih in drugih po pregledu. Pacienti pripovedujejo:… »s seboj sem prinesel natisnjene informacije s spleta, vendar jih zdravnik ni niti pogledal.« … Zdravniki pa po drugi strani zatrjujejo:… »pacient je prišel s spletnimi informacijami, vendar nisem imel časa, da bi jih lahko pregledal.« … Pogosto se pojavlja občutek, da pacienti na tak način izrazijo dvom v zdravnikovo znanje, avtoriteto. Pacienti morajo največkrat kar sami začeti pogovor o spletnih informacijah in podatkih, zdravniki pa se s tem pogosto ne želijo ubadati. Da, to je še ena slabost, ki lahko povzroči napetost.«

Pogovoriva se o tem

»Najprej bi radi ugotovili, ali pacienti med zdravniškim pregledom sploh omenijo informacije, ki so jih našli na spletu. In obratno – ali jih o tem vprašajo zdravniki in jih tudi sami kdaj napotijo tudi na internet. Radi bi izvedeli, ali se ta tema pojavi in kako pogosto. Ali pacienti o tem spregovorijo na začetku pregleda ali raje na koncu, ko že med vrati tako mimogrede izrečejo: o, saj res … prebral sem … saj ne vem, če je pomembno, vendar … Zanima nas, ali pacient in zdravnik med pregledom o tem sploh govorita, na kakšen način in kaj se potem zgodi. Ali zdravnik odvrne: »to so same traparije … ;« ali pa predlaga: »zanimivo, pogovoriva se o tem.«. Vendar pa je za takšno komunikacijo kar precej ovir. V Združenem kraljestvu namreč pregled pri zdravniku po navadi traja 10 minut. Če torej pacienta zanima veliko stvari in bi se o njih rad bolj poglobljeno pogovoril, je to skoraj nemogoče izpeljati med običajnim zdravniškim pregledom.« Raziskovalci upajo, da bo njihova študija še bolj osvetlila dogajanje v zdravniški ordinaciji.

Tudi na področju zdravstva in medicine postaja internet vse bolj pomemben vir informacij ter orodje, ki nam lahko olajša življenje. Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev informacije o boleznih išče tudi na spletu; ne nazadnje pa je tudi pri nas po e-receptu zdaj zaživela že tudi e-napotnica.

 


17.02.2022

Dr. Lejko Zupanc: Med najtežjimi pacienti s covidom osemdeset odstotkov necepljenih

Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBo


10.02.2022

Psihiater: Včasih je treba preizkusiti več antidepresivov

Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.


03.02.2022

Dr. Maja Remškar: Maske varujejo pred okužbo ne glede na različico

Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar


27.01.2022

PCR test: Če je bris odvzet pravilno, ne pride do napake

Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBo


20.01.2022

Visoke koncentracije omikrona v odpadnih vodah, tudi delto še zaznajo

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik


13.01.2022

Kaj je v cepivih proti covidu?

V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič


06.01.2022

Prof. Žibert: Okužb bo več, hospitalizacij pa približno enako

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).


30.12.2021

»Odmev nagrade je res velik, v strokovnih krogih in širše«

Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi


23.12.2021

Vodja največje kovidne enote: Nismo zdravstveni tim, ampak družina

Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko Žličar


17.12.2021

Prof. Bustin: Z omikronom se bo okužilo še veliko ljudi

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin


16.12.2021

Drugi na svetu v preizkušanje novega zdravila za raka

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI


09.12.2021

Novosti v diagnostiki in zdravljenju spolnih bolezni v Sloveniji

V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels


02.12.2021

Slovensko zdravilo zavrlo raka prostate, kaže klinična študija

Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.


25.11.2021

Dr. Beović: Tretji odmerek vrne učinkovitost cepiv na več kot 90 odstotkov

Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana


18.11.2021

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.


11.11.2021

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo


04.11.2021

»Popolnoma nemogoče je, da bi bili v cepivih bio-čipi.«

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi


28.10.2021

Prof. Štrukelj: Spremljamo študije o ivermektinu in o novem zdravilu, ki ga pregleduje EMA

Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain


14.10.2021

Vrtoglavica drugič: Razlaga nevrologa

Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi


Stran 7 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov