Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na splet namesto k zdravniku?

11.05.2017


»Sama sem raziskovala in naletela na prav strašljive metode, ki so povsem v nasprotju z zdravniško stroko.«

Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana).

Informacije, pomoč, podpora

Podatki kažejo, da se lahko ljudi, glede na to, katere zdravstvene informacije iščejo na spletu, na grobo razdeli v dve skupini. Dr. Seguin: » Prvi na spletu iščejo predvsem informacije; preverjajo pomen medicinskih izrazov in besed ter iščejo razlago znakov in simptomov bolezni. Radi bi namreč ugotovili, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in ali morajo obiskati zdravnika. Spet drugi, in teh ni malo, pa na spletu v prvi vrsti iščejo pomoč in podporo. Strah jih je diagnoze in zanima jih, ali tudi drugi oboleli doživljajo enako. Internet je lahko bogat vir informacij in izkušenj zanje, pa tudi za bolnike z redkimi boleznimi oziroma starše otrok z diagnozami, ki niso pogoste. Zanje je lahko splet zelo koristen, saj so po navadi tudi geografsko precej oddaljeni od sotrpinov z isto boleznijo.«

Ob tem dr. Seguin izpostavlja vlogo tako imenovanega k pacientu usmerjenega pristopa: »Spodbujanje uporabe spleta je del tega pristopa tako v Združenem kraljestvu kot drugje – v Kanadi, od koder prihajam, verjetno že tudi v Sloveniji. Pacienti naj bi tudi sami pobrskali za informacijami o svoji bolezni in njenem zdravljenju. V Združenem kraljestvu deluje spletna stran NHS Choices, kjer lahko vsak poduči o svojih zdravstvenih težavah. Torej o znakih in simptomih bolezni; če na primer koga zanima, ali ima sladkorno, ali ga morda skrbi, da je zbolel za katerim drugim obolenjem. Ta spletni portal je le en primer, kako lahko ljudi spodbudimo k uporabi interneta za boljšo obveščenost o svojem zdravju.«

Menim, da lahko bolniki s tem le pridobijo. Na spletu spoznajo ljudi s podobnimi izkušnjami in izvejo, kako se drugi spopadajo s hudo boleznijo, kar jim je lahko v veliko pomoč. Na splošno je več informacij za pacienta lahko le dobrodošlo. Velik del »k bolniku usmerjenega pristopa« je prav opolnomočenje, s čemer se ne bi strinjalo le malo ljudi. Želimo si, da bi pacient in zdravnik delovala usklajeno ter si skupaj prizadevala za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravja. Sama vidim zgolj prednosti tega pristopa. – Maureen Seguin

Prednosti in slabosti; plusi in minusi

Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je v svoji raziskavi osredotočila na interakcijo med uporabniki in moderatorji slovenskega zdravstvenega portala Med.Over.Net. Katere prednosti spleta so se pokazale?

»Internet spreminja odnos med pacientom in zdravnikom,« opozarja dr. Maureen Seguin. Na nedavni konferenci v Ljubljani je predstavila izsledke študije, pri kateri sodeluje. »Prav gotovo gre za potencialno slabost uporabe spleta v ta namen. V svoji predstavitvi na konferenci sem poudarila, da pravzaprav še ne vemo natančno, kaj se med pacientom in zdravnikom dogaja med samim pogovorom, pregledom – zato smo se tudi lotili študije. Znana pa so mnenja enih in drugih po pregledu. Pacienti pripovedujejo:… »s seboj sem prinesel natisnjene informacije s spleta, vendar jih zdravnik ni niti pogledal.« … Zdravniki pa po drugi strani zatrjujejo:… »pacient je prišel s spletnimi informacijami, vendar nisem imel časa, da bi jih lahko pregledal.« … Pogosto se pojavlja občutek, da pacienti na tak način izrazijo dvom v zdravnikovo znanje, avtoriteto. Pacienti morajo največkrat kar sami začeti pogovor o spletnih informacijah in podatkih, zdravniki pa se s tem pogosto ne želijo ubadati. Da, to je še ena slabost, ki lahko povzroči napetost.«

Pogovoriva se o tem

»Najprej bi radi ugotovili, ali pacienti med zdravniškim pregledom sploh omenijo informacije, ki so jih našli na spletu. In obratno – ali jih o tem vprašajo zdravniki in jih tudi sami kdaj napotijo tudi na internet. Radi bi izvedeli, ali se ta tema pojavi in kako pogosto. Ali pacienti o tem spregovorijo na začetku pregleda ali raje na koncu, ko že med vrati tako mimogrede izrečejo: o, saj res … prebral sem … saj ne vem, če je pomembno, vendar … Zanima nas, ali pacient in zdravnik med pregledom o tem sploh govorita, na kakšen način in kaj se potem zgodi. Ali zdravnik odvrne: »to so same traparije … ;« ali pa predlaga: »zanimivo, pogovoriva se o tem.«. Vendar pa je za takšno komunikacijo kar precej ovir. V Združenem kraljestvu namreč pregled pri zdravniku po navadi traja 10 minut. Če torej pacienta zanima veliko stvari in bi se o njih rad bolj poglobljeno pogovoril, je to skoraj nemogoče izpeljati med običajnim zdravniškim pregledom.« Raziskovalci upajo, da bo njihova študija še bolj osvetlila dogajanje v zdravniški ordinaciji.

Tudi na področju zdravstva in medicine postaja internet vse bolj pomemben vir informacij ter orodje, ki nam lahko olajša življenje. Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev informacije o boleznih išče tudi na spletu; ne nazadnje pa je tudi pri nas po e-receptu zdaj zaživela že tudi e-napotnica.

 


Ultrazvok

897 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Na splet namesto k zdravniku?

11.05.2017


»Sama sem raziskovala in naletela na prav strašljive metode, ki so povsem v nasprotju z zdravniško stroko.«

Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana).

Informacije, pomoč, podpora

Podatki kažejo, da se lahko ljudi, glede na to, katere zdravstvene informacije iščejo na spletu, na grobo razdeli v dve skupini. Dr. Seguin: » Prvi na spletu iščejo predvsem informacije; preverjajo pomen medicinskih izrazov in besed ter iščejo razlago znakov in simptomov bolezni. Radi bi namreč ugotovili, kaj se dogaja z njihovim zdravjem in ali morajo obiskati zdravnika. Spet drugi, in teh ni malo, pa na spletu v prvi vrsti iščejo pomoč in podporo. Strah jih je diagnoze in zanima jih, ali tudi drugi oboleli doživljajo enako. Internet je lahko bogat vir informacij in izkušenj zanje, pa tudi za bolnike z redkimi boleznimi oziroma starše otrok z diagnozami, ki niso pogoste. Zanje je lahko splet zelo koristen, saj so po navadi tudi geografsko precej oddaljeni od sotrpinov z isto boleznijo.«

Ob tem dr. Seguin izpostavlja vlogo tako imenovanega k pacientu usmerjenega pristopa: »Spodbujanje uporabe spleta je del tega pristopa tako v Združenem kraljestvu kot drugje – v Kanadi, od koder prihajam, verjetno že tudi v Sloveniji. Pacienti naj bi tudi sami pobrskali za informacijami o svoji bolezni in njenem zdravljenju. V Združenem kraljestvu deluje spletna stran NHS Choices, kjer lahko vsak poduči o svojih zdravstvenih težavah. Torej o znakih in simptomih bolezni; če na primer koga zanima, ali ima sladkorno, ali ga morda skrbi, da je zbolel za katerim drugim obolenjem. Ta spletni portal je le en primer, kako lahko ljudi spodbudimo k uporabi interneta za boljšo obveščenost o svojem zdravju.«

Menim, da lahko bolniki s tem le pridobijo. Na spletu spoznajo ljudi s podobnimi izkušnjami in izvejo, kako se drugi spopadajo s hudo boleznijo, kar jim je lahko v veliko pomoč. Na splošno je več informacij za pacienta lahko le dobrodošlo. Velik del »k bolniku usmerjenega pristopa« je prav opolnomočenje, s čemer se ne bi strinjalo le malo ljudi. Želimo si, da bi pacient in zdravnik delovala usklajeno ter si skupaj prizadevala za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravja. Sama vidim zgolj prednosti tega pristopa. – Maureen Seguin

Prednosti in slabosti; plusi in minusi

Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je v svoji raziskavi osredotočila na interakcijo med uporabniki in moderatorji slovenskega zdravstvenega portala Med.Over.Net. Katere prednosti spleta so se pokazale?

»Internet spreminja odnos med pacientom in zdravnikom,« opozarja dr. Maureen Seguin. Na nedavni konferenci v Ljubljani je predstavila izsledke študije, pri kateri sodeluje. »Prav gotovo gre za potencialno slabost uporabe spleta v ta namen. V svoji predstavitvi na konferenci sem poudarila, da pravzaprav še ne vemo natančno, kaj se med pacientom in zdravnikom dogaja med samim pogovorom, pregledom – zato smo se tudi lotili študije. Znana pa so mnenja enih in drugih po pregledu. Pacienti pripovedujejo:… »s seboj sem prinesel natisnjene informacije s spleta, vendar jih zdravnik ni niti pogledal.« … Zdravniki pa po drugi strani zatrjujejo:… »pacient je prišel s spletnimi informacijami, vendar nisem imel časa, da bi jih lahko pregledal.« … Pogosto se pojavlja občutek, da pacienti na tak način izrazijo dvom v zdravnikovo znanje, avtoriteto. Pacienti morajo največkrat kar sami začeti pogovor o spletnih informacijah in podatkih, zdravniki pa se s tem pogosto ne želijo ubadati. Da, to je še ena slabost, ki lahko povzroči napetost.«

Pogovoriva se o tem

»Najprej bi radi ugotovili, ali pacienti med zdravniškim pregledom sploh omenijo informacije, ki so jih našli na spletu. In obratno – ali jih o tem vprašajo zdravniki in jih tudi sami kdaj napotijo tudi na internet. Radi bi izvedeli, ali se ta tema pojavi in kako pogosto. Ali pacienti o tem spregovorijo na začetku pregleda ali raje na koncu, ko že med vrati tako mimogrede izrečejo: o, saj res … prebral sem … saj ne vem, če je pomembno, vendar … Zanima nas, ali pacient in zdravnik med pregledom o tem sploh govorita, na kakšen način in kaj se potem zgodi. Ali zdravnik odvrne: »to so same traparije … ;« ali pa predlaga: »zanimivo, pogovoriva se o tem.«. Vendar pa je za takšno komunikacijo kar precej ovir. V Združenem kraljestvu namreč pregled pri zdravniku po navadi traja 10 minut. Če torej pacienta zanima veliko stvari in bi se o njih rad bolj poglobljeno pogovoril, je to skoraj nemogoče izpeljati med običajnim zdravniškim pregledom.« Raziskovalci upajo, da bo njihova študija še bolj osvetlila dogajanje v zdravniški ordinaciji.

Tudi na področju zdravstva in medicine postaja internet vse bolj pomemben vir informacij ter orodje, ki nam lahko olajša življenje. Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev informacije o boleznih išče tudi na spletu; ne nazadnje pa je tudi pri nas po e-receptu zdaj zaživela že tudi e-napotnica.

 


06.05.2021

Igralec Rado Mulej: Leva polovica obraza je bila mrtva

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej


29.04.2021

Dr. Battelino: Z umetno inteligenco do obvladovanja sladkorne bolezni

Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo


22.04.2021

Kirurg Robert Carotta: Primorani smo delno ustaviti nenujne posege

Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. »Covid človeka res podre,« potrjuje. Čeprav je mimo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in z motnjo v delovanju ledvic. Več pa v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem »lockdownu«. Foto: TV Slovenija


15.04.2021

Nefrolog iz Izole: Bolniki s covidom so pogosto dehidrirani

Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak


08.04.2021

Dr. Trampuž: Vsak glavobol po cepljenju je sumljiv, če je daljši od štirih dni

V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž


01.04.2021

Smiselnost mask na prostem!?

Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Króflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila pa je tudi učinkovitost obraznih mask. Foto: BoBo


25.03.2021

Fibromialgija: Pridejo ženske, ki so obiskale že na desetine specialistov

Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay


18.03.2021

Težave z erekcijo

Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay


11.03.2021

Okužbe z britanskim sevom se v Sloveniji podvojijo v tednu dni

Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS


04.03.2021

Dr. Štrukelj: Do maja še štiri nova cepiva proti covidu

»Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO


25.02.2021

Ko mi je zdravnica izmerila kisik, so se vsi prijeli za glavo

Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021


18.02.2021

Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike


11.02.2021

Tretje cepivo AstraZeneca je tu, ali bo četrto ruski Sputnik?

V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.


04.02.2021

Med drugim valom uspešnejši pri odkrivanju raka

4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona


28.01.2021

Slovenski raziskovalci odkrili nov antibiotik

Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci


21.01.2021

Utrujenost, nemir, razdražljivost lahko kažejo na bolezni ščitnice

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc


14.01.2021

Fotografija »slovenskega« koronavirusa SARS-CoV-2

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.


07.01.2021

Virologinja: Novi sev koronavirusa najverjetneje nastal v človeku

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202


31.12.2020

Uspeh slovenskega diabetologa: Novi inzulin obeta!

V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija


24.12.2020

Dr. Vesna Švab: Čisto v redu je, če ni povsem v redu

Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab


Stran 9 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov