Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

18.11.2021


Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija

Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?

Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.

Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.

V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.

Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.

Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.

Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.

Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.


Ultrazvok

898 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

18.11.2021


Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija

Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?

Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.

Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.

V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.

Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.

Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.

Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.

Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.


26.05.2016

Polipi na glasilkah

Eden najpogostejših vzrokov za hripav glas so polipi na glasilkah. Nastanejo zaradi glasovnih zlorab in neprimernih govornih navad, kot sta glasno govorjenje in kričanje. Sluznico glasilk pa spremenijo in poškodujejo tudi alergije, refluks in kajenje. Polip na glasilki je običajno benigen in se redko maligno spremeni. Rešimo pa se ga lahko le s kirurškim posegom. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z otorinolaringologinjo Ireno Hočevar Boltežar iz UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dan Simpson/ Flickr, cc


19.05.2016

Porod v vodi - prednosti in slabosti

Kako do lepe porodne izkušnje? Pa naj bo to porod brez strahu, z razumevajočo babico, s čim manj bolečinami, doma ali v porodnišnici. Morda pa si želite roditi v vodi? Porod v vodi naj bi bil ugoden tako za žensko kot otroka. O izkušnjah, prednostih in slabostih rojevanja v vodi smo se pogovarjali z zdravnico Petro Bavčar iz Porodnišnice v Postojni. Govorili pa smo tudi s svetovno znanim francoskim porodničarjem Michelom Odentom, ki že več kot petdeset let postavlja standarde na področju poroda in velja za utemeljitelja rojevanja v vodi. Ultrazvok in Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc


12.05.2016

Tumorska cepiva - se bomo cepili proti raku?!

Kje tiči vzrok, da se rak razraste po telesu? Odgovor prinašajo novejše raziskave, ki vedno bolj kažejo na pomemben vpliv imunskega sistema na nastanek in razvoj tumorskega tkiva. Nekateri raki namreč prelisičijo naš imunski sistem do te mere, da mu obrambne celice celo pomagajo. Ta nova spoznanja so raziskovalce spodbudila k iskanju rešitev in s tem omogočila razvoj tumorskih cepiv. Ali se bomo torej v prihodnje lahko cepili proti raku? Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal z dr. Srdjanom Novakovićem iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto: Metastatska rakava celica v jetrih. National Cancer Institute/ WikimediaCommons


05.05.2016

Bronhoskopija v sedaciji

Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pri bronhoskopiji zdravnik s cevko bronhoskopa potuje skozi nos, žrelo in sapnik v pljuča. Na zaslonu opazuje in išče bolezenske spremembe; če je potrebno, odščipne tudi delček tkiva. Bronhoskopijo zdaj na Kliniki Golnik izvajajo v sedaciji in tudi v kratkotrajni splošni anesteziji. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok o tem pogovarjal z mag. Alešem Rozmanom, ki na Golniku vodi endoskopski oddelek. Foto: National Cancer Institute/ Wikimedia Commons, cc


28.04.2016

V zraku so oblaki cvetnega prahu

Že vsakemu četrtemu med nami grenijo življenje vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Po ocenah strokovnjakov namreč od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Kako antihistaminiki delujejo? Kakšni so njihovi stranski učinki? Ali res povzročajo zaspanost? Vprašanja za asist. mag. Mihaelo Zidárn s Klinike Golnik. Zdravnica specialistka pa pozna še boljšo terapijo proti alergijam. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Alastair Vance/ Flickr, cc


21.04.2016

Zakaj pomeriti sladkor po jedi?

Ko mislimo, da o sladkorju in sladkorni bolezni vemo že vse, nas doleti nova informacija. Ali ste že slišali za preddiabetes? Sladkor lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho uničuje naše telo. Povišane koncentracije sladkorja v krvi pa sploh ne opazimo; težav ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Preddiabetes pa razkrije meritev sladkorja po jedi in pa tudi tako imenovani oralni glukozni tolerančni test, ki ga zlasti dobro poznajo diabetiki in nosečnice. Zakaj velja pomeriti sladkor tudi po jedi, ko nismo tešč, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Frankieleon/ Flickr, cc


14.04.2016

Virus Zika še nevarnejši, kot se je sprva zdelo

Zanimanje javnosti za virus Zika ne pojenja. Epidemija se namreč še vedno širi. Zdaj, tako podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o okužbi z Ziko poročajo že iz 62-ih držav. Zadnja, ki so jo dodali na seznam, je Vietnam. Skrivnost virusa Zika si prizadevajo razvozlati številni strokovnjaki. Prof. dr. Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bo predstavila nekatere novejše izsledke raziskav. V oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, pa tudi osnovni nasveti popotnikom, ki se bodo med prvomajskimi prazniki odpravili v dežele, ki jih je Zika najbolj prizadela. Foto: Sanofi Pasteur/ Flickr, cc


07.04.2016

Rak se je ustavil ali povsem umaknil

Ameriški znanstveniki so predstavili novo terapijo za zdravljenje krvnega raka. Mediji so jo že označili za revolucionarno, navdušeni pa so tudi strokovnjaki. Prof. dr. Peter Černelč, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, predvideva, da bo nov postopek tudi pri nas dostopen že v nekaj letih. Pri številnih bolnikih, ki so jih ameriški raziskovalci zdravili z novo imunoterapijo, se je bolezen ustavila ali povsem umaknila; tudi pri bolnikih s težko ozdravljivo akutno limfoblastno levkemijo. Podrobneje o tem z dr. Černelčem v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Phillip Jeffrey. www.fadetoplay.com. / Flickr, cc


31.03.2016

Redka, vendar neozdravljiva Creutzfeldt-Jakobova bolezen

Creutzfeldt-Jakobova bolezen je redka, vendar neozdravljiva bolezen. Morda zanjo ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Dve desetletji zatem se je Iztok Konc o Creutzfeldt-Jakobovi bolezni, ki prizadene možgane, za oddajo Ultrazvok pogovarjal s prof. dr. Maro Popović iz ljubljanske Medicinske fakultete. Foto: AJC ajcann.wordpress.com/ Flickr, cc


24.03.2016

Brainspotting razkrije čustvene in telesne bolečine

Z besom, jezo in agresijo večkrat skrivamo najbolj boleče spomine in travme iz preteklosti. Ti nas v življenju ovirajo – rešitev je, da se z njimi soočimo. V procesu predelave bolečih vsebin pa pogosto naletimo na vrsto preprek. Nova in močna psihološka tehnika, ki omogoči dostop do globokih možganskih struktur in travm, ki so shranjene v telesu in možganih, se imenuje brainspotting. Gre za učinkovito metodo, ki v rokah izkušenega terapevta, omogoči in pospeši proces psihičnega okrevanja. Več o brainspottingu z zdravnico in psihoterapevtko Mino Paš. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Mario Antonio Pena Zapateira/ Flickr, cc


17.03.2016

Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?

» Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?« sprašuje svetovno znani porodničar dr. Michel Odent, ki je v teh dneh obiskal Slovenijo. Je utemeljitelj rojevanja v vodi in pionir na področju uvajanja dojenja v prvi uri po rojstvu. Pravi, da pozna skrivnost hitrega in nebolečega poroda. Le ta se ne skriva v porodu s carskim rezom in tudi ne v rojevanju na naraven način, ampak … Prisluhnite oddaji Ultrazvok, v kateri bosta o novih porodnih strategijah razmišljala francoski zdravnik dr. Michel Odent in ena od njegovih slovenskih gostiteljic doc. dr. Ana Polona Mivšek iz ljubljanske Zdravstvene fakultete. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: mesecmaj.si


10.03.2016

Nefrotski sindrom je posegel v življenje otroka in družine

Čeprav nefrotski sindrom lahko izbruhne kadarkoli, je najpogostejši pri majhnih otrocih. To redko ledvično bolezen ima tudi šestletni deček iz Nove Gorice, ki je zbolel pred dvema letoma. V pogovoru z njegovo mamico Martino boste slišali, kako je nefrotski sindrom spremenil otrokovo življenje in družinski vsakdan. S kakšnimi težavami se soočajo? Zakaj morajo živeti v izolaciji? Kdo bi jim lahko še bolj prisluhnil? Na letošnji svetovni dan ledvic poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Frans Persoon/ Flickr, cc


03.03.2016

Z imunoterapijo in tarčnimi zdravili uspešno nad pljučnega raka

Raziskovanje novih zdravil za rakava obolenja spremljajo vzponi in padci. Uspehu sledi neuspeh, navdušenju razočaranje. Tokratno oddajo Ultrazvok je vzpodbudil optimizem, ki veje iz besed bolnikov in zdravnikov ter temelji na izsledkih študij o učinkovitosti sodobnih bioloških zdravil. Z njimi se zdaj uspešno spopadamo tudi z rakom pljuč. Njegova prognoza je bila slaba, z novo imunoterapijo in zdravljenjem s tarčnimi zdravili pa se je zgodil preobrat. Zdaj tudi pljučni rak postaja vedno bolj obvladljiva bolezen. Podrobneje o tem prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc


25.02.2016

Prihaja četrta spolna bolezen tudi k nam?

Potrjen je prvi primer limfogranuloma venerum v Sloveniji. Gre za spolno prenosljivo okužbo, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: StuartConner/ Flickr, cc


18.02.2016

Trebušna debelost je nevarna bolezen

Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Študije namreč pravijo, da prevelik obseg trebuha povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Maščobne celice v trebuhu izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Na zatožni klopi oddaje Ultrazvok bo tokrat trebušna debelost. Prisluhnite argumentom in priporočilom, ki jih je v pogovoru z Iztokom Koncem predstavila doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: Rich/ Flickr, cc


11.02.2016

Biološko zdravilo upočasni starostne okvare vida

Dr. Polona Jaki Mekjávić je strokovnjakinja za zdravljenje bolezni očesne mrežnice. Na Očesni kliniki v Ljubljani je pred leti začela z zdravljenjem starostne degeneracije rumene pege s sodobnimi biološkimi zdravili, ki zaustavijo slabšanje vida. S klinično študijo je potrdila, da so zdravila učinkovita in varna, vendar pa z njimi lahko pomagamo le določenim bolnikom. Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi. Več o starostni degeneraciji rumene pege in o možnostih zdravljenja s prof. dr. Polono Jaki Mekjávić v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Community Eye Health, Richard Leung/Kings College Hospital/ Flickr, cc


04.02.2016

Izbruh virusa Zika

Hitrost, s katero se širi virus Zika, je alarmantna. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da naj bi okužba povzročala rojstvo dojenčkov, ki se rodijo z neobičajno majhnimi glavami. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik. Več in podrobneje o tem bodo v oddaji Ultrazvok povedali domači in tuji strokovnjaki. Odgovorili bodo tudi na druga pogosta vprašanja o virusu Zika. Kako nevaren je za otroke in ženske? Ali se prenaša iz človeka na človeka? Kakšna je verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Zakaj je prišlo do tako velikega izbruha bolezni? Za okužbo z virusom Zika za zdaj ne poznamo ne zdravila in tudi ne cepiva. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: IAEA Imagebank/ Flickr, cc


28.01.2016

Kri je dragocena tekočina

Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati. V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto. Kako dragocena je, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Nekatere novosti s področja transfuzijske medicine bo v oddaji Ultrazvok predstavil zdravnik Primož Poženel z Zavoda za transfuzijsko medicino. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dave Herholz/ Flickr, cc


21.01.2016

Razvijmo čuječnost v sebi

Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Podrobneje o čuječnosti in tudi o tem, kako se je lahko priučimo, se je Iztok Konc za oddajo Ultrazvok pogovarjal s psihologinjo mag. Majo Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: MitchellJoyce/ Flickr, cc


14.01.2016

Začaran krog spolnosti in drog

Raziskovalci spolnega vedenja so postali pozorni na fenomen, ki je še posebej pogost med mladimi moškimi v večjih mestih. Le ti za lažje navezovanje stikov, večjo sproščenost in za doseganje intenzivnejšega užitka posežejo po substancah, kot so speed, mefedron, GHB in druge sintetične droge. Te povečajo občutek ljubezni, sreče, empatije in povezanosti. Vendar pa moramo opozoriti tudi na temno plat; tovrstne substance nam namreč prej ali slej izstavijo račun. O »chemsexu«, kot trend poimenujejo strokovnjaki, bo spregovorila zdravnica in psihoterapevtka Mina Paš iz Združenja DrogArt. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anton Bogomolov


Stran 22 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov