Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
Med terapevtskimi metodami, ki so se najprej uveljavile v vrhunskem športu, zdaj pa razširile med rekreativce in nešportnike, je tudi tako imenovani »kineziološki taping«. Gre za nameščanje raznobarvnih elastičnih trakov na mišice in sklepe, kar zmanjša bolečine in hkrati skrajša čas rehabilitacije poškodb. Način delovanja in vsestransko uporabnost kineziološkega tapinga bo v oddaji Ultrazvok pojasnila diplomirana fizioterapevtka Metka Zalar. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DenisDeMesmaeker/ Flickr, cc
Med terapevtskimi metodami, ki so se najprej uveljavile v vrhunskem športu, zdaj pa razširile med rekreativce in nešportnike, je tudi tako imenovani »kineziološki taping«. Gre za nameščanje raznobarvnih elastičnih trakov na mišice in sklepe, kar zmanjša bolečine in hkrati skrajša čas rehabilitacije poškodb. Način delovanja in vsestransko uporabnost kineziološkega tapinga bo v oddaji Ultrazvok pojasnila diplomirana fizioterapevtka Metka Zalar. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DenisDeMesmaeker/ Flickr, cc
Podatka, da je daleč najpogostejši rak pri moških do 34 leta starosti rak na modih, ne smemo spregledati. Čeprav gre za enega izmed najbolj ozdravljivih rakov, ga tudi ne smemo podcenjevati. Pomembno je, da se ga odkrije in začne zdraviti zgodaj. Zato bo dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani v oddaji Ultrazvok opisala prve spremembe na modih, pojasnila samopregledovanje mod in ovrgla nekaj strahov, ki so ob obolenju pogosti. Ob tem pa dodajmo, da za rakom na modih pogosto zbolijo tudi starejši moški. Kar polovica vseh bolnikov v Sloveniji je namreč starejših od 34 let. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Flavio Silva/ Flickr, cc
Ko odpovedo ledvice, sta na voljo dve možnosti: presaditev organa in zdravljenje z dializo. O slednji se je Iztok Konc pogovarjal z doc. dr. Robertom Ekartom iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Dr. Ekart je s sodelavci spremljal tako fizično kot tudi psihično stanje pacientov na dializi. Znano je namreč, da dolgotrajno zdravljenje z dializo, ki je ob kronični ledvični odpovedi nujno, bolnike bremeni in tudi izčrpa. Kako zdravljenje z dializo poseže v vsakdan bolnikov, boste slišali v oddaji Ultrazvok. Foto: Jim Forest/ Flickr, cc
Ob heteroseksualnosti, homoseksualnosti in biseksualnosti kot spolna usmeritev obstaja tudi aseksualnost. » Spominjam se, da mi je beseda aseksualnost takoj zbudila zanimanje, ki pa me je hitro minilo, ko sem prebrala, da so aseksualci najnesrečnejši in najbolj osamljeni ljudje od vseh navedenih usmerjenosti,« se spominja 56 letna ženska trenutka, ko je prvič slišala za aseksualnost. Danes je najbolj razširjena razlaga, da je aseksualna oseba, ki ne čuti spolne privlačnosti. Najpreprostejša razlaga pa pravi, da je to nekdo, ki ga seks ne zanima. Izkušnje aseksualnih oseb je za svoje diplomsko delo zbrala diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Tanja Kovačič, ki bo gostja oddaje Ultrazvok. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Herz Ass/ Dennis Skley/ Flickr, cc. Aseksualci so si izbrali nekaj simbolov, med njimi sta najbolj prepoznavna srčev in pikov as.
Legenda o opatijskem wellnessu se je začela z odkritjem zdravilnega delovanja vetrov, zaradi katerih je zrak deviško čist in izdatno obogaten z morskim aerosolom. V začetku svojega turističnega razvoja je Opatija slovela predvsem kot zimsko zdravilišče za elitne obiskovalce, danes to tradicijo nadaljuje z bogato ponudbo zdravstvenega in wellness turizma ter v talasoterapiji. Grška beseda thalassoterapia se nanaša na uporaba morske vode, blata, peska in trav ter alg v zdravstvene in lepotilne namene. Thalassotherapia Opatija pa je specializirana klinika za zdravljenje, rehabilitacijo in preventivo bolezni srca in ožilja, v sklopu katere je sodobni Thallasso Wellness Center. Več o kliniki in njenem delovanju boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravila Nadia Petauer.
Kirurg Miran Rems iz Splošne bolnišnice Jesenice je skupaj s kolegi preveril postopke, ki po operativnem posegu zmanjšajo možnost zapletov in skrajšajo čas, ki ga mora bolnik preživeti v bolnišnici. Prišli so do ugotovitev, kako med drugim na hitrejše okrevanje vpliva ustrezna prehrana, učinkovito lajšanje bolečine in tudi to, koliko časa po kirurškem posegu je bolnik na intenzivnem oddelku. Prim. mag. Miran Rems operira bolnike z rakom na debelem črevesu in danki. Postopki, ki jih bo predstavil v oddaji Ultrazvok, pa omogočajo hitrejše okrevanje tudi po ortopedskih, srčnih in drugih težjih operacijah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: U:S: Navy, Photographer's Mate Airman Chris thamann/ Wikimedia Commons
Kadar nas piči čebela, osa ali sršen, nas peče, srbi in boli, a se ponavadi ne odpravimo k zdravniku. Za ljudi, ki so na pik alergični, pa je hitra zdravniška pomoč nujna. Zaradi burne reakcije telesa na čebelji ali osji strup je namreč lahko ogroženo njihovo življenje. O alergiji na strup žuželk v oddaji Ultrazvok z asist. mag. Mihaelo Zidarn s Klinike Golnik. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Sršen (Vespa Crabro)/ H. Zell/ WikimediaCommons, cc
Pekoč občutek med uriniranjem, rahlo povečana telesna temperatura in prozoren ali belkast izcedek iz sečnice, zadnjika ali nožnice lahko kažejo na okužbo s klamidijo. To je najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva bolezen, ki še posebej ogroža mlade moške in ženske. Ker je klamidija v zadnjih letih v senci ostalih spolno prenosljivih okužb, bo nanjo v oddaji Ultrazvok opozorila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V njeni ambulanti se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Basil Gloo/ Flickr/ cc
Čeprav so posteljne dogodivščine vznemirljiva tema zasebnih pogovorov in prispevkov v medijih, pa bomo v tokratni oddaji Ultrazvok večino časa namenili manj hvaležni temi – spolno prenosljivim okužbam. Svetovna zdravstvena organizacija namreč opozarja, da se z eno od njih vsak dan okuži kar milijon ljudi. Klamidija, gonoreja, sifilis, okužba s humanimi papiloma virusi in virusom HIV so le nekatere najbolj razširjene in poznane. Stanje v Sloveniji spremlja prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Sarah Scicluna/ Flickr, cc
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V oddaji Ultrazvok bomo predstavili novo metodo, s katero lahko zdravniki pred ali po rojstvu otroka pregledajo dedni oziroma genetski material in odkrijejo morebitne nepravilnosti ter poškodbe. »Čeprav trenutno ne vemo, kako se zdravijo genetski sindromi, je postavitev diagnoze ključnega pomena za posameznika in njegovo družino,« pravi doc. dr. Luca Lôvrečić, s katero se je na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko v Ljubljani pogovarjal Iztok Konc. Foto: 18 od 23 parov kromosomov/ NationalHumanGenomeResearchInstitute/ WikimediaCommons
Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr
Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni so lani v Združenih državah zabeležili 17 vrst bakterij, ki so bile odporne na vse antibiotike. Zaradi njih je umrlo skoraj 23.000 ljudi. Omenjene so bakterije, ki povzročajo pljučnico, vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo, tuberkulozo. Tako imenovane superbakterije so prisotne tudi pri nas, vendar pa so zdravniki za zdaj zabeležili le posamezne primere okužb z njimi. O odpornosti bakterij na antibiotike smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Preverjanje odpornosti in senzitivnosti antibiotikov/ dr. Graham Beards/ WikimediaCommons
Med vnetne revmatske bolezni uvrščamo tudi spondiloartritise, za katere je značilna bolečina v hrbtu. »So zelo resna bolezen,« pravi prof. dr. Matija Tomšič,« pri kateri je nujno hitro in intenzivno zdravljenje.« Včasih se je zgodilo, da je preteklo več let, preden so zdravniki postavili končno diagnozo in uvedli ustrezno terapijo. Nova merila pa bodo v prihodnje omogočala hitrejše prepoznavanje bolnikov s spondiloartritisi, obvladovanje bolezni pa bo zato bolj učinkovito. Ker gre za pomembno novost, jo je za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu podrobneje predstavil prof. dr. Matija Tomšič iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Magnus Manske/ Wikimedia Commons
Slovenski strokovnjaki so v sodelovanju s kolegi iz tujine izpopolnili metodo, ki olajša prehod zdravil in drugih snovi v notranjost celic. Postopek se imenuje elektroporacija in se med drugim uporablja pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in na področju genske terapije. Mehanizem delovanja elektroporacije in možnosti, ki se ob uporabi te metode odpirajo na različnih področjih zdravljenja, bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Melanom/ Wikimedia Commons
Ali ste med tistimi, ki jim je zobozdravnik manjkajoči zob nadomestil z zobnim vsadkom? Ali pa se morda o tem odločate? Če je tako, vas vabimo, da prisluhnete oddaji Ultrazvok. V njej bomo predstavili rezultate slovenske študije, s katero so strokovnjaki preverili, kako se, če poenostavimo, zobni vsadki obnesejo na dolgi rok. Zdravljenje z zobnimi vsadki poznamo pri nas že dobrih deset let. V tem času so se uveljavili in vse bolj prevzemajo vlogo zobnih nadomestkov, ki nosijo zobno krono, mostiček ali protezo. Izsledke študije o stopnji preživetja in uspešnosti implantatnoprotetične oskrbe bo predstavila prof. dr. Nataša Ihan Hren. Na Stomatološki kliniki v Ljubljani se je z njo srečal Iztok Konc.
O oljčnem olju kroži vrsta domnev, včasih pa tudi ljudskih verovanj. Ob dejstvu, da lahko danes kupujemo v trgovinah in veleblagovnicah superživila, ki prihajajo iz Japonske, Indije, Afrike, Južne Amerike in še od kod, se morda velja vprašati, kam naj v poplavi zdravih živil umestimo preprosto oljčno olje. V Ultrazvoku smo se vprašali, ali je oljčno olje zgolj manj škodljivo za zdravje od drugih olj ali pa je njegovo uživanje za zdravje celo koristno? foto: Wikipedija/Petr Pakandl
Nekatere bolnike s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom tudi v Sloveniji zdravniki že nekaj let zdravijo z biološkimi zdravili. Ta zelo izboljšajo kakovost življenja bolnikov, vendar pa je ob tem treba povedati, da mora biti odločitev o uporabi bioloških zdravil skrbno pretehtana. Za pojasnila o načinu in poteku zdravljenja obeh kroničnih vnetnih črevesnih bolezni z biološkimi zdravili smo zaprosili prof. dr. Ivana Ferkolja s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Vneta stena debelega črevesa pri Crohnovi bolezni/ Wikimedia Commons/ Nephron
Neveljaven email naslov