Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
Bolečine v kolenu so pogost razlog za obisk zdravnika. »Kar vsakega drugega pacienta boli v prednjem delu kolena,« opaža specialist ortoped mag. Zmago Krajnc iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vzrok za značilno topo bolečino je lahko poškodba pogačice, ki je največja sezamoidna kost v človeškem telesu. In najpogostejša vprašanja za zdravnika? … Kakšna je vloga pogačice v kolenu? Kako pride do poškodbe? Kateri gibi so za pogačico najbolj kritični? Kako se lahko znebimo bolečine? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MikkoKoponen/ Flickr,cc
Ultravijolični sončni žarki lahko naredijo veliko škode. Da vzpodbudijo poškodbe in staranje kože ter v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. Tokrat pa vas seznanjamo, kako lahko zaradi UV žarkov nekatera zdravila povzročijo preobčutljivost kože na sonce. Gre za določena protivnetna in protibolečinska zdravila, nekatere antibiotike, nekatera zdravila za zdravljenje depresije, znižanje krvnega tlaka in tudi nekatere hormonske kontracepcijske tabletke. Iztok Konc se je pogovarjal z mag. Nino Pisk z Gorenjskih lekarn, ki nam bo problem podrobneje predstavila v oddaji Ultrazvok. Foto: LimaAndruška/ Flickr,cc
Ob hudi vročini se veliko potimo in izgubljamo tekočino. Najbolj učinkovit mehanizem, ki nas obvaruje pred dehidracijo, je žeja. »Žejo najučinkoviteje pogasimo s hladno vodo,« pravi doc. dr. Miha Arnól z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Koliko tekočine pa bi morali popiti? Kako se odžejamo z izotoničnimi napitki? Ali lahko preveč tekočine obremeni ledvice? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Foto: CindiSniderRe/ Flickr, cc
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Krivca lahko iščemo v kemikalijah, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže. Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis. Zdravnik: prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. In oddaja Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Floreana/ WikimediaCommons, cc
Ljudje imamo do hrane različen odnos. Nekateri kuhajo, jejo in ob tem uživajo. Spet druge pa njihov odnos do hrane obremenjuje, jih ovira in je vir nezadovoljstva. Lahko tudi ogroža njihovo zdravje. Potrebna je sprememba. Kdaj jemo, kako, koliko jemo … zakaj jemo? Del stroke je začel govoriti o tako imenovanem zavestnem prehranjevanju. »Gre za ozaveščanje našega procesa prehranjevanja z namenom zdravja,« pravi psihologinja Mojca Majerle. Zavestno prehranjevanje zmanjšuje prenajedanje in tudi druge načine prehranjevanja, ki so na dolgi rok lahko škodljivi. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AmberleiHellewell/ Flickr, cc
Poškodbe Ahilove tetive so pogoste spremljevalke profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku in nekaterih drugih atletskih disciplinah ter tudi pri številnih ekipnih športih. Na poškodbo Ahilove tetive nas opozori bolečina. Sprva jo čutimo pred ogrevanjem, kasneje ves čas športne aktivnosti, nato pa ne izgine niti med mirovanjem. V oddaji Ultrazvok bo prof. dr. Andrej Čretnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pojasnil vzroke za nastanek poškodbe Ahilove tetive, načine zdravljenja in svetoval, kako se poškodbi lahko izognemo. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: AnthonyTheobald/ Flickr, cc
Slovenski raziskovalci so razvozlali eno od poti vnetnega procesa pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Obetajo si, da bo odkritje omogočilo razvoj novih načinov zdravljenja le tega. Še več – poseglo naj bi tudi na področje zdravljenja astme, ateroskleroze, rakavih obolenj in nevropatske bolečine, katerih skupni imenovalec je tleč vnetni proces in imunski odziv nanj. Strokovni članek o pomembnem odkritju slovenskih strokovnjakov je bil prejšnji teden objavljen v ugledni znanstveni reviji Science Signaling. O poteku in rezultatih študije ter obetih za naprej se je z raziskovalci dr. Ivo Hafner Bratkovič, dr. Simonom Horvatom in dr. Romanom Jeralo na Kemijskem inštitutu pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kemijski inštitut
Kar vsak četrti prebivalec Slovenije je okužen z bakterijo Helicobacter Pylori, ocenjujejo strokovnjaki. Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Dvajsetim odstotkom ljudi lahko okužba s Helicobacter Pylori povzroči rano na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis ali rak na želodcu. Kako se z bakterijo Helicobacter Pylori okužimo? Kakšni so znaki in simptomi okužbe? S katerimi testi jo lahko dokažemo? In kakšno je zdravljenje? Vprašanja za zdravnico Barbaro Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: PennState/ Flickr, cc
Vprašanje, kako nevarne za zdravje so amalgamske zobne zalivke, se vedno pogosteje sliši v javnosti. Sprožajo ga raziskave o škodljivih učinkih živega srebra, ki je pomembna sestavina tako imenovanih črnih plomb. Utemeljen odgovor o primernosti amalgamskih zalivk želijo tudi zobozdravniki. Skupina strokovnjakov, ki svetuje Evropski komisiji, je zato pregledala obsežno znanstveno literaturo o živem srebru in amalgamu. Iskali so verodostojne dokaze o povezavi med amalgamskimi zalivkami in srčno-žilnimi, ledvičnimi ter nevrološkimi obolenji. Kaj so ugotovili? Ali so črne zalivke varne? Ali bi jih morali zamenjati z belimi? Njihove odgovore bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Rob!/ Flickr, cc
Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. Revmatoidni artritis je predmet številnih raziskav. O tem v oddaji Ultrazvok z dvema vrhunskima strokovnjakoma. Iztok Konc je pred mikrofon povabil dr. J?rga Windischa iz farmacevtske družbe Sandoz in prof. dr. Boruta Božiča s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: TimHamilton/ Flickr, cc
Kljub vsem sodobnim metodam je rak požiralnika še vedno težko ozdravljiv in največkrat nima dobre prognoze. Da bi uspeh zdravljenja izboljšali, so zdravniki na Onkološkem inštitutu pregledali in ocenili postopke ter rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika. Zaključke raziskave, ki bodo zdravstvenim delavcem v pomoč pri nadaljnjem delu, bo v oddaji Ultrazvok predstavil mag. Franc Anderlúh. Iztoku Koncu je v pogovoru posredoval podatke, ki vlivajo optimizem, in tudi druge, ki ne obetajo nič dobrega. Foto: NachoRascon/ Flickr,cc
Kako spimo, vpliva na naše počutje in zdravje. Če so včasih spali na senu, je danes na voljo široka paleta najrazličnejših ležišč. Kako izbrati, da bo ležišče najprimernejše, katere težave lahko nastanejo zaradi tega in ali lahko napačna izbira povzroča trajno okvaro hrbtenice? O tem v oddaji Ultrazvok iz terenskega studia v Šentrupertu. Naš gost bo ortoped prof. dr. Janko Popovič.
V Sloveniji se vsako leto rodi približno šestdeset dečkov s prirojeno okvaro sečnice, strokovno poimenovano hipospadija. Zunanje ustje sečnice ni na vrhu glavice penisa, temveč nižje proti mošnji. Dečki zato težje urinirajo, še več težav pa nastopi v obdobju odraščanja in kasneje v življenju. Rešitev je v pravočasnem kirurškem posegu. V Sloveniji največ otrok s hipospadijo operirajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Urolog Robert Kordič bo v oddaji Ultrazvok med drugim pojasnil možne vzroke za nastanek hipospadije in opisal kirurški poseg. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: KennyLouie/ WikimediaCommonc, cc
Kadar zobna gniloba prodre globoko v zobno korenino, je za ohranitev zoba najboljše sodobno endodontsko zdravljenje. Zobozdravniki iz koreninskih kanalov odstranijo vneto ali odmrlo zobno pulpo in rešijo zob. Čeprav je poseg z uporabo sodobnih tehnik in lokalne anestezije največkrat povsem neboleč, pa je za paciente kljub temu še vedno sinonim za bolečino. »Zakaj endodontsko zdravljenje zobnih korenin lahko boli?« se je na nedavnem srečanju zobozdravnikov na Bledu vprašal zobozdravnik Rok Jurič. To je vsekakor vprašanje, ki si zasluži odgovor tudi v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: PeriApex/ Flickr, cc
Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. V primerjavi z bolniki iz drugih držav so namreč slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto. Zaskrbljujoče številke sta za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledala doc. dr. Borut Jug in Iztok Konc. Foto: Morgan/Flickr,cc
Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. V primerjavi z bolniki iz drugih držav so namreč slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto. Zaskrbljujoče številke sta za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledala doc. dr. Borut Jug in Iztok Konc. Foto: Morgan/Flickr,cc
V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo. Razlog še ni povsem znan in pojasnjen. Zdravniki pa domnevajo, da tiči v mehanskem draženju žil in živcev, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu. Z Ino Šibli se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ Knackarsche
V Kliniki na Golniku so dobili nov rentgenski aparat, ki je najsodobnejši v Sloveniji. Vrhunska strojna in programska oprema je velika pridobitev za bolnike, kot tudi za radiološke inženirje in radiologe. Naprava omogoča hitro in bolj natančno slikanje tkiv ter delov telesa; odmerek sevanja, ki ga prejmejo pacienti, pa je bistveno nižji. Novo pridobitev Oddelka za radiologijo Klinike Golnik bo za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, predstavil prim. Rok Cesar. Ob tem je odgovoril tudi na vprašanja o smotrnosti in varnosti rentgenskega slikanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jana Bogdanovski, Klinika Golnik
Prehrambeni industriji je treba ves čas gledati pod prste in preverjati kakovost izdelkov na trgovskih policah. Danski strokovnjak prof. dr. Steen Stender je tako med letoma 2012 in 2014 preverjal količino trans maščob v pakiranih živilih v različnih državah – med njimi tudi v Sloveniji. Zakaj ravno trans maščob? Telo jih ne potrebuje in imajo le škodljive učinke; proizvajalci pa jih dodajo, ker so poceni in dajo hrani okus. Podrobneje o trans maščobah v današnji oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil nedavne konference o zmanjševanju trans maščob v prehrani in poslušal predavanja slovenskih in tujih strokovnjakov. Pred mikrofon je povabil dr. Marjeto Recek z Ministrstva za zdravje, doc. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko in prof. dr. Steena Stenderja iz Univerzitetne klinične bolnišnice v Kopenhagnu. Foto: Ashley/ Flickr, cc
Raziskovalci predvidevajo, da bodo morda lahko že kmalu odgovorili na vprašanje, zakaj se nekatera rakava obolenja kljub zdravljenju ponovijo. Vedno več je namreč znanega o tako imenovanih tumorskih matičnih celicah. Poznavanje njihovih lastnosti bi lahko v prihodnje odgovorilo na številna zdaj še odprta vprašanja. V oddaji Ultrazvok bo o tumorskih matičnih celicah govorila prof. dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Crafty_dame/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov