Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pri bronhoskopiji zdravnik s cevko bronhoskopa potuje skozi nos, žrelo in sapnik v pljuča. Na zaslonu opazuje in išče bolezenske spremembe; če je potrebno, odščipne tudi delček tkiva. Bronhoskopijo zdaj na Kliniki Golnik izvajajo v sedaciji in tudi v kratkotrajni splošni anesteziji. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok o tem pogovarjal z mag. Alešem Rozmanom, ki na Golniku vodi endoskopski oddelek. Foto: National Cancer Institute/ Wikimedia Commons, cc
Že vsakemu četrtemu med nami grenijo življenje vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Po ocenah strokovnjakov namreč od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Kako antihistaminiki delujejo? Kakšni so njihovi stranski učinki? Ali res povzročajo zaspanost? Vprašanja za asist. mag. Mihaelo Zidárn s Klinike Golnik. Zdravnica specialistka pa pozna še boljšo terapijo proti alergijam. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Alastair Vance/ Flickr, cc
Ko mislimo, da o sladkorju in sladkorni bolezni vemo že vse, nas doleti nova informacija. Ali ste že slišali za preddiabetes? Sladkor lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho uničuje naše telo. Povišane koncentracije sladkorja v krvi pa sploh ne opazimo; težav ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Preddiabetes pa razkrije meritev sladkorja po jedi in pa tudi tako imenovani oralni glukozni tolerančni test, ki ga zlasti dobro poznajo diabetiki in nosečnice. Zakaj velja pomeriti sladkor tudi po jedi, ko nismo tešč, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Frankieleon/ Flickr, cc
Zanimanje javnosti za virus Zika ne pojenja. Epidemija se namreč še vedno širi. Zdaj, tako podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o okužbi z Ziko poročajo že iz 62-ih držav. Zadnja, ki so jo dodali na seznam, je Vietnam. Skrivnost virusa Zika si prizadevajo razvozlati številni strokovnjaki. Prof. dr. Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bo predstavila nekatere novejše izsledke raziskav. V oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, pa tudi osnovni nasveti popotnikom, ki se bodo med prvomajskimi prazniki odpravili v dežele, ki jih je Zika najbolj prizadela. Foto: Sanofi Pasteur/ Flickr, cc
Ameriški znanstveniki so predstavili novo terapijo za zdravljenje krvnega raka. Mediji so jo že označili za revolucionarno, navdušeni pa so tudi strokovnjaki. Prof. dr. Peter Černelč, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, predvideva, da bo nov postopek tudi pri nas dostopen že v nekaj letih. Pri številnih bolnikih, ki so jih ameriški raziskovalci zdravili z novo imunoterapijo, se je bolezen ustavila ali povsem umaknila; tudi pri bolnikih s težko ozdravljivo akutno limfoblastno levkemijo. Podrobneje o tem z dr. Černelčem v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Phillip Jeffrey. www.fadetoplay.com. / Flickr, cc
Creutzfeldt-Jakobova bolezen je redka, vendar neozdravljiva bolezen. Morda zanjo ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Dve desetletji zatem se je Iztok Konc o Creutzfeldt-Jakobovi bolezni, ki prizadene možgane, za oddajo Ultrazvok pogovarjal s prof. dr. Maro Popović iz ljubljanske Medicinske fakultete. Foto: AJC ajcann.wordpress.com/ Flickr, cc
Z besom, jezo in agresijo večkrat skrivamo najbolj boleče spomine in travme iz preteklosti. Ti nas v življenju ovirajo – rešitev je, da se z njimi soočimo. V procesu predelave bolečih vsebin pa pogosto naletimo na vrsto preprek. Nova in močna psihološka tehnika, ki omogoči dostop do globokih možganskih struktur in travm, ki so shranjene v telesu in možganih, se imenuje brainspotting. Gre za učinkovito metodo, ki v rokah izkušenega terapevta, omogoči in pospeši proces psihičnega okrevanja. Več o brainspottingu z zdravnico in psihoterapevtko Mino Paš. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Mario Antonio Pena Zapateira/ Flickr, cc
» Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?« sprašuje svetovno znani porodničar dr. Michel Odent, ki je v teh dneh obiskal Slovenijo. Je utemeljitelj rojevanja v vodi in pionir na področju uvajanja dojenja v prvi uri po rojstvu. Pravi, da pozna skrivnost hitrega in nebolečega poroda. Le ta se ne skriva v porodu s carskim rezom in tudi ne v rojevanju na naraven način, ampak … Prisluhnite oddaji Ultrazvok, v kateri bosta o novih porodnih strategijah razmišljala francoski zdravnik dr. Michel Odent in ena od njegovih slovenskih gostiteljic doc. dr. Ana Polona Mivšek iz ljubljanske Zdravstvene fakultete. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: mesecmaj.si
Čeprav nefrotski sindrom lahko izbruhne kadarkoli, je najpogostejši pri majhnih otrocih. To redko ledvično bolezen ima tudi šestletni deček iz Nove Gorice, ki je zbolel pred dvema letoma. V pogovoru z njegovo mamico Martino boste slišali, kako je nefrotski sindrom spremenil otrokovo življenje in družinski vsakdan. S kakšnimi težavami se soočajo? Zakaj morajo živeti v izolaciji? Kdo bi jim lahko še bolj prisluhnil? Na letošnji svetovni dan ledvic poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Frans Persoon/ Flickr, cc
Raziskovanje novih zdravil za rakava obolenja spremljajo vzponi in padci. Uspehu sledi neuspeh, navdušenju razočaranje. Tokratno oddajo Ultrazvok je vzpodbudil optimizem, ki veje iz besed bolnikov in zdravnikov ter temelji na izsledkih študij o učinkovitosti sodobnih bioloških zdravil. Z njimi se zdaj uspešno spopadamo tudi z rakom pljuč. Njegova prognoza je bila slaba, z novo imunoterapijo in zdravljenjem s tarčnimi zdravili pa se je zgodil preobrat. Zdaj tudi pljučni rak postaja vedno bolj obvladljiva bolezen. Podrobneje o tem prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Potrjen je prvi primer limfogranuloma venerum v Sloveniji. Gre za spolno prenosljivo okužbo, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: StuartConner/ Flickr, cc
Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Študije namreč pravijo, da prevelik obseg trebuha povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Maščobne celice v trebuhu izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Na zatožni klopi oddaje Ultrazvok bo tokrat trebušna debelost. Prisluhnite argumentom in priporočilom, ki jih je v pogovoru z Iztokom Koncem predstavila doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: Rich/ Flickr, cc
Dr. Polona Jaki Mekjávić je strokovnjakinja za zdravljenje bolezni očesne mrežnice. Na Očesni kliniki v Ljubljani je pred leti začela z zdravljenjem starostne degeneracije rumene pege s sodobnimi biološkimi zdravili, ki zaustavijo slabšanje vida. S klinično študijo je potrdila, da so zdravila učinkovita in varna, vendar pa z njimi lahko pomagamo le določenim bolnikom. Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi. Več o starostni degeneraciji rumene pege in o možnostih zdravljenja s prof. dr. Polono Jaki Mekjávić v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Community Eye Health, Richard Leung/Kings College Hospital/ Flickr, cc
Hitrost, s katero se širi virus Zika, je alarmantna. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da naj bi okužba povzročala rojstvo dojenčkov, ki se rodijo z neobičajno majhnimi glavami. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik. Več in podrobneje o tem bodo v oddaji Ultrazvok povedali domači in tuji strokovnjaki. Odgovorili bodo tudi na druga pogosta vprašanja o virusu Zika. Kako nevaren je za otroke in ženske? Ali se prenaša iz človeka na človeka? Kakšna je verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Zakaj je prišlo do tako velikega izbruha bolezni? Za okužbo z virusom Zika za zdaj ne poznamo ne zdravila in tudi ne cepiva. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: IAEA Imagebank/ Flickr, cc
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati. V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto. Kako dragocena je, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Nekatere novosti s področja transfuzijske medicine bo v oddaji Ultrazvok predstavil zdravnik Primož Poženel z Zavoda za transfuzijsko medicino. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dave Herholz/ Flickr, cc
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Podrobneje o čuječnosti in tudi o tem, kako se je lahko priučimo, se je Iztok Konc za oddajo Ultrazvok pogovarjal s psihologinjo mag. Majo Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: MitchellJoyce/ Flickr, cc
Raziskovalci spolnega vedenja so postali pozorni na fenomen, ki je še posebej pogost med mladimi moškimi v večjih mestih. Le ti za lažje navezovanje stikov, večjo sproščenost in za doseganje intenzivnejšega užitka posežejo po substancah, kot so speed, mefedron, GHB in druge sintetične droge. Te povečajo občutek ljubezni, sreče, empatije in povezanosti. Vendar pa moramo opozoriti tudi na temno plat; tovrstne substance nam namreč prej ali slej izstavijo račun. O »chemsexu«, kot trend poimenujejo strokovnjaki, bo spregovorila zdravnica in psihoterapevtka Mina Paš iz Združenja DrogArt. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anton Bogomolov
Na rast in razvoj otroka v najzgodnejšem obdobju pomembno vpliva prehrana, so zapisali strokovnjaki, ki so sodelovali pri raziskavi s pomenljivim naslovom »Moje-mleko.si«. Materino mleko je za vsakega zdravega dojenčka najboljša hrana, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej. Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike se je ob tem vprašal, kako se pri nas nosečnice in doječe matere držijo prehranskih priporočil, česa zaužijejo preveč in katerih hranil je v njihovi prehrani premalo. Njegovim ugotovitvam prisluhnite v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sj?grenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze: sjögrenov sindrom. Podrobneje o bolezni, ki najpogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti, in o izjemnem dosežku naše raziskovalke v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Kônc. Foto: Stu/ Flickr, cc
Deklica Erin je letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol. Prezgodaj rojenih otrok je v Sloveniji vsako leto približno 1400. Kako je pri nas poskrbljeno za nedonošenčke in če prezgodnje rojstvo vpliva na njihov telesni in duševni razvoj, nas je zanimalo v oddaji Ultrazvok. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo obiskali raziskovalko dr. Tatjano Robič, v ljubljanski porodnišnici pa smo se srečali z dr. Lilijano Kornhauser Cerar. Novice so vzpodbudne, zato prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JoshuaSmith/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov