Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

14.03.2018

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”

Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:

  • surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev;
  • surovega neprekuhanega mleka in mehkih sirov (razen če so pripravljeni iz pasteriziranega mleka);
  • postrežnih paštet ali jedi iz surovega mesa (tatarski biftek);
  • jedi iz surovih jajc (domača majoneza, nekatere kremne sladice, prelivi za solate);
  • surovih kalčkov.
      Predvsem naj velja:

  • da izbiramo živila, ki niso rizična;
  • da hrano pripravljamo iz svežih, kakovostnih surovin in čim bolj sproti, v količinah, ki jih bomo porabili;
  • da živila, ki nam ostanejo in jih nameravamo uporabiti ob naslednjih obrokih, hranimo v čistih pokritih posodah, v varnih temperaturnih pogojih (v hladilniku).

 

 

 

 

 

Vir: Nijz


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

14.03.2018

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”

Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:

  • surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev;
  • surovega neprekuhanega mleka in mehkih sirov (razen če so pripravljeni iz pasteriziranega mleka);
  • postrežnih paštet ali jedi iz surovega mesa (tatarski biftek);
  • jedi iz surovih jajc (domača majoneza, nekatere kremne sladice, prelivi za solate);
  • surovih kalčkov.
      Predvsem naj velja:

  • da izbiramo živila, ki niso rizična;
  • da hrano pripravljamo iz svežih, kakovostnih surovin in čim bolj sproti, v količinah, ki jih bomo porabili;
  • da živila, ki nam ostanejo in jih nameravamo uporabiti ob naslednjih obrokih, hranimo v čistih pokritih posodah, v varnih temperaturnih pogojih (v hladilniku).

 

 

 

 

 

Vir: Nijz


21.03.2018

Mikroplastika v vzorcih vode

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.03.2018

Pasirani paradižnik

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.02.2018

Predelane mesnine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.02.2018

Kis

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.02.2018

Predpakirani krofi

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.01.2018

Prehrana na delovnem mestu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.01.2018

Kakav in čokolada

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


17.01.2018

Zamrznjena pica - polnovreden obrok?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.01.2018

V izdelkih s sadjem sadja praviloma le za vzorec

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.01.2018

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.12.2017

S preveč fosfatov do izgube kalcija

Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.


20.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


15.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


08.11.2017

Napitki iz oreščkov in žit

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.


01.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 11 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov