Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

14.03.2018

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”

Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:

  • surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev;
  • surovega neprekuhanega mleka in mehkih sirov (razen če so pripravljeni iz pasteriziranega mleka);
  • postrežnih paštet ali jedi iz surovega mesa (tatarski biftek);
  • jedi iz surovih jajc (domača majoneza, nekatere kremne sladice, prelivi za solate);
  • surovih kalčkov.
      Predvsem naj velja:

  • da izbiramo živila, ki niso rizična;
  • da hrano pripravljamo iz svežih, kakovostnih surovin in čim bolj sproti, v količinah, ki jih bomo porabili;
  • da živila, ki nam ostanejo in jih nameravamo uporabiti ob naslednjih obrokih, hranimo v čistih pokritih posodah, v varnih temperaturnih pogojih (v hladilniku).

 

 

 

 

 

Vir: Nijz


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

14.03.2018

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”

Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:

  • surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev;
  • surovega neprekuhanega mleka in mehkih sirov (razen če so pripravljeni iz pasteriziranega mleka);
  • postrežnih paštet ali jedi iz surovega mesa (tatarski biftek);
  • jedi iz surovih jajc (domača majoneza, nekatere kremne sladice, prelivi za solate);
  • surovih kalčkov.
      Predvsem naj velja:

  • da izbiramo živila, ki niso rizična;
  • da hrano pripravljamo iz svežih, kakovostnih surovin in čim bolj sproti, v količinah, ki jih bomo porabili;
  • da živila, ki nam ostanejo in jih nameravamo uporabiti ob naslednjih obrokih, hranimo v čistih pokritih posodah, v varnih temperaturnih pogojih (v hladilniku).

 

 

 

 

 

Vir: Nijz


18.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


26.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.10.2016

Predpripravljene omake

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


12.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.09.2016

Veste, kaj jeste?: Ribe

Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.


Stran 14 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov