Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”
Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:
Predvsem naj velja:
|
Vir: Nijz
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”
Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:
Predvsem naj velja:
|
Vir: Nijz
Številni gostilničarji so lani, pred drugim valom epidemije, omogočili osebni prevzem hrane ali pa dostavo na dom, ki še naprej pridobiva na pomembnosti in priljubljenosti. Inšpektorji Uprave za varno hrano so v lanskem letu poleg rednih pregledov gostinskih obratov nadzor izvajali tudi nad podjetji, ki se ukvarjajo izključno s prevozom hrane, pravi Nadja Škrk z inšpekcije Uprave za varno hrano.
Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.
Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop, tako imenovano metodo zdravega krožnika.
Poleg esencialnih elementov v periodnem sistemu najdemo še kopico drugih mineralov, ki pa ne izpolnjujejo treh pogojev, da bi jih lahko uvrstili med esencialne; vsaj približno moramo poznati priporočene dnevne odmerke zanje, njihovo vlogo v človeškem organizmu oziroma vključenost v biokemijske procese in pa vedeti moramo, kaj se zgodi, če jih zaužijemo premalo, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Med neesencialne minerale uvrščamo nikelj, stroncij, bor, silicij, aluminij in nekatere druge.
Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.
Jod ima kot esencialen element ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice, ko govorimo o njegovem priporočenem dnevnem vnosu, pa je ta v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali zelo nizek – potrebujemo ga zgolj 150 mikrogramov. To pa še ne pomeni, da tak vnos zlahka zagotovimo; pravzaprav si v Sloveniji, podobno kot tudi drugod po Evropi, že skoraj 70 let pomagamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli.
V Veste, kaj jeste? smo do danes obdelali že 11 mineralov, ki so v našem telesu in jih moramo dobiti s hrano. Vsi so pomembni, nekateri pa celo esencialni, torej nujni za naše delovanje. Pri kromu so strokovna mnenja deljena. Tako zasledimo tudi številne dvome o resnični pomembnejši učinkovitosti minerala za telo. O dveh zdravstvenih trditvah sicer dvoma ni.
»Zelo pomemben mikroelement za večino organizmov.« Tako doc. dr. Rok Frlan, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani opiše molibden. Njegovo ime izhaja iz dejstva, da je zelo podoben svincu.
V Veste, kaj jeste? na Prvem programu Radia Slovenija tokrat o še enem mineralu, ki ima v našem telesu pomembno vlogo, na dan pa naj bi ga sicer zaužili zelo malo. To je selen, ki je poznan od leta 1817, šele sredi preteklega stoletja pa je odkritje, da je esencialen za človeško telo, odprlo povsem novo poglavje v razumevanju tega mikroelementa.
Baker uvrščamo med najpomembnejše mikroelemente in je esencialen za vse žive organizme, podobno kot železo. Tudi kemijsko gledano se včasih ti dve kovini obnašata podobno, saj pri obeh poznamo po dve obliki oziroma oksidacijski stanji; pri bakru sta to kupro in kupri oblika, pojasnjuje profesor Aleš Obreza z ljubljanske fakultete za farmacijo.
Evropska agencija za varnost hrane je za mangan sprejela štiri zdravstvene trditve. V grobem je vpleten v metabolizem, prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva in kosti ter ima tudi vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, zaradi katerega bi se veliko hitreje starale. Sogovornik: prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Pomembnost cinka za človeka je bila odkrita relativno pozno, šele leta 1961, ko so prvič poročali o pomanjkanju cinka zaradi uživanja hrane z visoko vsebnostjo fitatov in simptomih pomanjkanja, kot so: nenormalnosti na koži, psihične spremembe, huda anemija in zaviranje rasti. Danes vemo, pove prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, da ima cink v telesu številne funkcije.
Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu?
Odraslo človeško telo vsebuje približno 24 g magnezija, več kot polovica ga je v kosteh, služi pa kot kofaktor pri več kot 300 encimskih reakcijah. Neposredno ali posredno je torej vpleten v praktično vse procese v organizmu. Sogovornik: doc. dr. Stane Pajk, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Fosfor je eden od najpogostejših elementov v človeškem telesu, približno 85 % pa se ga nahaja v kosteh in zobeh. Pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem pa tudi pri vzdrževanju kislinsko-baznega ravnotežja v telesu. Njegovo pomanjkanje v prehrani je izjemno redko, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo.
Kalcij je najbolj zastopani mineral v človeškem telesu; v njem ga je za približno kilogram. 99 odstotkov ga je v obliki kalcijevih fosfatov v kosteh in je odgovoren za njihovo trdnost, veliko pa ga je tudi v zobeh. Iz katerih živil lahko dobimo kalcij? Najprej seveda pridejo na misel mleko in mlečni izdelki, ampak tudi drugih možnosti je veliko.
Razmerje med natrijem in kalijem je pomembnejše od tega, koliko zaužijemo posameznega od mineralov.
Minerali so dragocene rudninske hranilne snovi anorganskega izvora, ki so za človeka življenjskega pomena in nujne za zdravje, saj v našem telesu opravljajo številne pomembne naloge. Pogosto lahko slišimo, da je ta ali oni mineral v telesu najpomembnejši, a profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo poudarja, da so vsi enako pomembni, saj brez kateregakoli minerala organizem ne more normalno delovati.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so se pred kratkim lotili tržnega pregleda zamrznjenih rogljičkov in ugotovili, da hrustljava skorjica in nežna sredica v sebi lahko skrivata marsikaj.
Neveljaven email naslov