Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
ZPS je opravila test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
Senzorične lastnosti so odločilnega pomena za to, ali se nam bo določena vrsta piva prikupila ali pa se ji bomo v prihodnje raje izognili v velikem loku.
Vzorci svetlega piva so se pri senzorični analizi po večini dobro odrezali. Slabšo oceno so prejeli le trije vzorci, pri enem so preizkuševalci zaznali pomanjkanje aromatičnih not, pri drugem so zaznali pretirano sladek okus, pri enem pa je prevladovala aromatična nota kamilice.
Naslednji korak v testiranju kakovosti izbranih vzorcev piva so bile njihove kemijske lastnosti.
Zelo pomembno je, da so vsi vzorci imeli negativno jodno reakcijo, tako kot zahteva Pravilnik o kakovosti piva.
Izmerjene vrednosti nitratov v vzorcih piva na testu so se gibale od 3 do 13 mg na liter in so primerljive s tistimi v pitni vodi. Nekaj pomanjkljivosti pa so ugotovili pri označbah na embalaži vzorcev piva.
Pogrešamo označbo energijske vrednosti piva. Marsikdo se namreč ne zaveda, da ima pol litra piva toliko kalorij kot sladoledna lučka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, leta 2015 popil 114 litrov piva. V finski raziskavi, ki je zajela kar 27.000 ljudi, so dognali, da zmerno uživanje piva, kar pomeni največ 6 dcl na dan, za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Pivo vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Čar in modrost pa se seveda skrivata v zmernosti. Dobra in priporočljiva izbira so tudi brezalkoholna piva, ki vsebujejo do 0,5 volumskega odstotka alkohola.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
ZPS je opravila test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
Senzorične lastnosti so odločilnega pomena za to, ali se nam bo določena vrsta piva prikupila ali pa se ji bomo v prihodnje raje izognili v velikem loku.
Vzorci svetlega piva so se pri senzorični analizi po večini dobro odrezali. Slabšo oceno so prejeli le trije vzorci, pri enem so preizkuševalci zaznali pomanjkanje aromatičnih not, pri drugem so zaznali pretirano sladek okus, pri enem pa je prevladovala aromatična nota kamilice.
Naslednji korak v testiranju kakovosti izbranih vzorcev piva so bile njihove kemijske lastnosti.
Zelo pomembno je, da so vsi vzorci imeli negativno jodno reakcijo, tako kot zahteva Pravilnik o kakovosti piva.
Izmerjene vrednosti nitratov v vzorcih piva na testu so se gibale od 3 do 13 mg na liter in so primerljive s tistimi v pitni vodi. Nekaj pomanjkljivosti pa so ugotovili pri označbah na embalaži vzorcev piva.
Pogrešamo označbo energijske vrednosti piva. Marsikdo se namreč ne zaveda, da ima pol litra piva toliko kalorij kot sladoledna lučka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, leta 2015 popil 114 litrov piva. V finski raziskavi, ki je zajela kar 27.000 ljudi, so dognali, da zmerno uživanje piva, kar pomeni največ 6 dcl na dan, za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Pivo vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Čar in modrost pa se seveda skrivata v zmernosti. Dobra in priporočljiva izbira so tudi brezalkoholna piva, ki vsebujejo do 0,5 volumskega odstotka alkohola.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov