Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
ZPS je opravila test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
Senzorične lastnosti so odločilnega pomena za to, ali se nam bo določena vrsta piva prikupila ali pa se ji bomo v prihodnje raje izognili v velikem loku.
Vzorci svetlega piva so se pri senzorični analizi po večini dobro odrezali. Slabšo oceno so prejeli le trije vzorci, pri enem so preizkuševalci zaznali pomanjkanje aromatičnih not, pri drugem so zaznali pretirano sladek okus, pri enem pa je prevladovala aromatična nota kamilice.
Naslednji korak v testiranju kakovosti izbranih vzorcev piva so bile njihove kemijske lastnosti.
Zelo pomembno je, da so vsi vzorci imeli negativno jodno reakcijo, tako kot zahteva Pravilnik o kakovosti piva.
Izmerjene vrednosti nitratov v vzorcih piva na testu so se gibale od 3 do 13 mg na liter in so primerljive s tistimi v pitni vodi. Nekaj pomanjkljivosti pa so ugotovili pri označbah na embalaži vzorcev piva.
Pogrešamo označbo energijske vrednosti piva. Marsikdo se namreč ne zaveda, da ima pol litra piva toliko kalorij kot sladoledna lučka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, leta 2015 popil 114 litrov piva. V finski raziskavi, ki je zajela kar 27.000 ljudi, so dognali, da zmerno uživanje piva, kar pomeni največ 6 dcl na dan, za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Pivo vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Čar in modrost pa se seveda skrivata v zmernosti. Dobra in priporočljiva izbira so tudi brezalkoholna piva, ki vsebujejo do 0,5 volumskega odstotka alkohola.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
ZPS je opravila test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
Senzorične lastnosti so odločilnega pomena za to, ali se nam bo določena vrsta piva prikupila ali pa se ji bomo v prihodnje raje izognili v velikem loku.
Vzorci svetlega piva so se pri senzorični analizi po večini dobro odrezali. Slabšo oceno so prejeli le trije vzorci, pri enem so preizkuševalci zaznali pomanjkanje aromatičnih not, pri drugem so zaznali pretirano sladek okus, pri enem pa je prevladovala aromatična nota kamilice.
Naslednji korak v testiranju kakovosti izbranih vzorcev piva so bile njihove kemijske lastnosti.
Zelo pomembno je, da so vsi vzorci imeli negativno jodno reakcijo, tako kot zahteva Pravilnik o kakovosti piva.
Izmerjene vrednosti nitratov v vzorcih piva na testu so se gibale od 3 do 13 mg na liter in so primerljive s tistimi v pitni vodi. Nekaj pomanjkljivosti pa so ugotovili pri označbah na embalaži vzorcev piva.
Pogrešamo označbo energijske vrednosti piva. Marsikdo se namreč ne zaveda, da ima pol litra piva toliko kalorij kot sladoledna lučka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, leta 2015 popil 114 litrov piva. V finski raziskavi, ki je zajela kar 27.000 ljudi, so dognali, da zmerno uživanje piva, kar pomeni največ 6 dcl na dan, za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Pivo vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Čar in modrost pa se seveda skrivata v zmernosti. Dobra in priporočljiva izbira so tudi brezalkoholna piva, ki vsebujejo do 0,5 volumskega odstotka alkohola.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov