Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
ZPS je opravila test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
Senzorične lastnosti so odločilnega pomena za to, ali se nam bo določena vrsta piva prikupila ali pa se ji bomo v prihodnje raje izognili v velikem loku.
Vzorci svetlega piva so se pri senzorični analizi po večini dobro odrezali. Slabšo oceno so prejeli le trije vzorci, pri enem so preizkuševalci zaznali pomanjkanje aromatičnih not, pri drugem so zaznali pretirano sladek okus, pri enem pa je prevladovala aromatična nota kamilice.
Naslednji korak v testiranju kakovosti izbranih vzorcev piva so bile njihove kemijske lastnosti.
Zelo pomembno je, da so vsi vzorci imeli negativno jodno reakcijo, tako kot zahteva Pravilnik o kakovosti piva.
Izmerjene vrednosti nitratov v vzorcih piva na testu so se gibale od 3 do 13 mg na liter in so primerljive s tistimi v pitni vodi. Nekaj pomanjkljivosti pa so ugotovili pri označbah na embalaži vzorcev piva.
Pogrešamo označbo energijske vrednosti piva. Marsikdo se namreč ne zaveda, da ima pol litra piva toliko kalorij kot sladoledna lučka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, leta 2015 popil 114 litrov piva. V finski raziskavi, ki je zajela kar 27.000 ljudi, so dognali, da zmerno uživanje piva, kar pomeni največ 6 dcl na dan, za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Pivo vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Čar in modrost pa se seveda skrivata v zmernosti. Dobra in priporočljiva izbira so tudi brezalkoholna piva, ki vsebujejo do 0,5 volumskega odstotka alkohola.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
ZPS je opravila test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
Senzorične lastnosti so odločilnega pomena za to, ali se nam bo določena vrsta piva prikupila ali pa se ji bomo v prihodnje raje izognili v velikem loku.
Vzorci svetlega piva so se pri senzorični analizi po večini dobro odrezali. Slabšo oceno so prejeli le trije vzorci, pri enem so preizkuševalci zaznali pomanjkanje aromatičnih not, pri drugem so zaznali pretirano sladek okus, pri enem pa je prevladovala aromatična nota kamilice.
Naslednji korak v testiranju kakovosti izbranih vzorcev piva so bile njihove kemijske lastnosti.
Zelo pomembno je, da so vsi vzorci imeli negativno jodno reakcijo, tako kot zahteva Pravilnik o kakovosti piva.
Izmerjene vrednosti nitratov v vzorcih piva na testu so se gibale od 3 do 13 mg na liter in so primerljive s tistimi v pitni vodi. Nekaj pomanjkljivosti pa so ugotovili pri označbah na embalaži vzorcev piva.
Pogrešamo označbo energijske vrednosti piva. Marsikdo se namreč ne zaveda, da ima pol litra piva toliko kalorij kot sladoledna lučka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, leta 2015 popil 114 litrov piva. V finski raziskavi, ki je zajela kar 27.000 ljudi, so dognali, da zmerno uživanje piva, kar pomeni največ 6 dcl na dan, za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Pivo vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Čar in modrost pa se seveda skrivata v zmernosti. Dobra in priporočljiva izbira so tudi brezalkoholna piva, ki vsebujejo do 0,5 volumskega odstotka alkohola.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov