Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Priprava in shranjevanje mesa

18.12.2019

Pretekli teden smo se v rubriki Veste, kaj jeste zelo podrobno posvetili govedini. Posameznim kosom smo dali tako slovensko kot angleško ime in povedali, za pripravo kakšnih jedi so primerni. Tudi danes še ostajamo pri mesu, le da izbor vrst z govedine širimo še na drugo meso. V oddaji boste tako izvedeli, kako v trgovini izbrati čim bolj sveže meso, kako ga shraniti do porabe in na kaj moramo biti pozorni pri pripravi in pečenju mesa. O vsem tem inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in Andreja Gradišar.

O izbiri, shranjevanju ter pravilni pripravi in pečenju mesa z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Petro Mole

Ali je meso v trgovinski vitrini sveže, bi najlažje preverili z otipom. A ker tega verjetno ne bomo mogli narediti, se bomo morali zanesti na oči, pravi univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije Petra Mole iz Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana:

“Ocenimo ga vizualno, glede na barvo. Če je meso pobledeno, potem je že dalj časa v vitrini ali pa pred tem ni bilo primerno shranjeno. Pomaga nam lahko tudi ustno izročilo prodajalca. Prav tako mora biti meso, ki je v sveži prodaji, ustrezno označeno z datumom zakola.”

Dobro je, da vsaj poleti nakup mesa načrtujemo vnaprej in v trgovino pridemo pripravljeni z denimo hladilno torbo. Pot do doma naj bo nato čim krajša. Če bomo meso uporabili takoj, ga damo na pult in začinimo, če ga bomo v dveh ali treh dneh, lahko počaka v hladilniku, sicer pa mora v skrinjo.

“Običajna temperatura v skrinji je tam približno –18 stopinj Celzija. Če je tako, potem moramo piščančje in svinjsko meso porabiti v pol leta do največ osem mesecev od datuma zamrzovanja, goveje meso pa v roku enega leta.”

Meso zaradi čvrstosti vedno režemo pravokotna na vlakna. Tolčenje s kuhinjskim kladivom ni priporočljivo, saj bo meso tako poškodovano in bo med pečenjem izgubilo več vode kot običajno. Ko se lotimo peke, pa ga lahko damo v mrzlo ali segreto maščobo.

“Če ne znamo oceniti, koliko je dovolj segreto, ga dajmo raje v mrzlo ponev. Tudi zato, ker maščobe pri visokih temperaturah tvorijo škodljive rakotvorne snovi.”


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Priprava in shranjevanje mesa

18.12.2019

Pretekli teden smo se v rubriki Veste, kaj jeste zelo podrobno posvetili govedini. Posameznim kosom smo dali tako slovensko kot angleško ime in povedali, za pripravo kakšnih jedi so primerni. Tudi danes še ostajamo pri mesu, le da izbor vrst z govedine širimo še na drugo meso. V oddaji boste tako izvedeli, kako v trgovini izbrati čim bolj sveže meso, kako ga shraniti do porabe in na kaj moramo biti pozorni pri pripravi in pečenju mesa. O vsem tem inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in Andreja Gradišar.

O izbiri, shranjevanju ter pravilni pripravi in pečenju mesa z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Petro Mole

Ali je meso v trgovinski vitrini sveže, bi najlažje preverili z otipom. A ker tega verjetno ne bomo mogli narediti, se bomo morali zanesti na oči, pravi univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije Petra Mole iz Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana:

“Ocenimo ga vizualno, glede na barvo. Če je meso pobledeno, potem je že dalj časa v vitrini ali pa pred tem ni bilo primerno shranjeno. Pomaga nam lahko tudi ustno izročilo prodajalca. Prav tako mora biti meso, ki je v sveži prodaji, ustrezno označeno z datumom zakola.”

Dobro je, da vsaj poleti nakup mesa načrtujemo vnaprej in v trgovino pridemo pripravljeni z denimo hladilno torbo. Pot do doma naj bo nato čim krajša. Če bomo meso uporabili takoj, ga damo na pult in začinimo, če ga bomo v dveh ali treh dneh, lahko počaka v hladilniku, sicer pa mora v skrinjo.

“Običajna temperatura v skrinji je tam približno –18 stopinj Celzija. Če je tako, potem moramo piščančje in svinjsko meso porabiti v pol leta do največ osem mesecev od datuma zamrzovanja, goveje meso pa v roku enega leta.”

Meso zaradi čvrstosti vedno režemo pravokotna na vlakna. Tolčenje s kuhinjskim kladivom ni priporočljivo, saj bo meso tako poškodovano in bo med pečenjem izgubilo več vode kot običajno. Ko se lotimo peke, pa ga lahko damo v mrzlo ali segreto maščobo.

“Če ne znamo oceniti, koliko je dovolj segreto, ga dajmo raje v mrzlo ponev. Tudi zato, ker maščobe pri visokih temperaturah tvorijo škodljive rakotvorne snovi.”


21.03.2018

Mikroplastika v vzorcih vode

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.03.2018

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.


07.03.2018

Pasirani paradižnik

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.02.2018

Predelane mesnine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.02.2018

Kis

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.02.2018

Predpakirani krofi

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.01.2018

Prehrana na delovnem mestu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.01.2018

Kakav in čokolada

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


17.01.2018

Zamrznjena pica - polnovreden obrok?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.01.2018

V izdelkih s sadjem sadja praviloma le za vzorec

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.01.2018

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.12.2017

S preveč fosfatov do izgube kalcija

Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.


20.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


15.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


08.11.2017

Napitki iz oreščkov in žit

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.


01.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 11 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov