Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pretekli teden smo se v rubriki Veste, kaj jeste zelo podrobno posvetili govedini. Posameznim kosom smo dali tako slovensko kot angleško ime in povedali, za pripravo kakšnih jedi so primerni. Tudi danes še ostajamo pri mesu, le da izbor vrst z govedine širimo še na drugo meso. V oddaji boste tako izvedeli, kako v trgovini izbrati čim bolj sveže meso, kako ga shraniti do porabe in na kaj moramo biti pozorni pri pripravi in pečenju mesa. O vsem tem inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in Andreja Gradišar.
O izbiri, shranjevanju ter pravilni pripravi in pečenju mesa z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Petro Mole
Ali je meso v trgovinski vitrini sveže, bi najlažje preverili z otipom. A ker tega verjetno ne bomo mogli narediti, se bomo morali zanesti na oči, pravi univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije Petra Mole iz Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana:
“Ocenimo ga vizualno, glede na barvo. Če je meso pobledeno, potem je že dalj časa v vitrini ali pa pred tem ni bilo primerno shranjeno. Pomaga nam lahko tudi ustno izročilo prodajalca. Prav tako mora biti meso, ki je v sveži prodaji, ustrezno označeno z datumom zakola.”
Dobro je, da vsaj poleti nakup mesa načrtujemo vnaprej in v trgovino pridemo pripravljeni z denimo hladilno torbo. Pot do doma naj bo nato čim krajša. Če bomo meso uporabili takoj, ga damo na pult in začinimo, če ga bomo v dveh ali treh dneh, lahko počaka v hladilniku, sicer pa mora v skrinjo.
“Običajna temperatura v skrinji je tam približno –18 stopinj Celzija. Če je tako, potem moramo piščančje in svinjsko meso porabiti v pol leta do največ osem mesecev od datuma zamrzovanja, goveje meso pa v roku enega leta.”
Meso zaradi čvrstosti vedno režemo pravokotna na vlakna. Tolčenje s kuhinjskim kladivom ni priporočljivo, saj bo meso tako poškodovano in bo med pečenjem izgubilo več vode kot običajno. Ko se lotimo peke, pa ga lahko damo v mrzlo ali segreto maščobo.
“Če ne znamo oceniti, koliko je dovolj segreto, ga dajmo raje v mrzlo ponev. Tudi zato, ker maščobe pri visokih temperaturah tvorijo škodljive rakotvorne snovi.”
Pretekli teden smo se v rubriki Veste, kaj jeste zelo podrobno posvetili govedini. Posameznim kosom smo dali tako slovensko kot angleško ime in povedali, za pripravo kakšnih jedi so primerni. Tudi danes še ostajamo pri mesu, le da izbor vrst z govedine širimo še na drugo meso. V oddaji boste tako izvedeli, kako v trgovini izbrati čim bolj sveže meso, kako ga shraniti do porabe in na kaj moramo biti pozorni pri pripravi in pečenju mesa. O vsem tem inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in Andreja Gradišar.
O izbiri, shranjevanju ter pravilni pripravi in pečenju mesa z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Petro Mole
Ali je meso v trgovinski vitrini sveže, bi najlažje preverili z otipom. A ker tega verjetno ne bomo mogli narediti, se bomo morali zanesti na oči, pravi univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije Petra Mole iz Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana:
“Ocenimo ga vizualno, glede na barvo. Če je meso pobledeno, potem je že dalj časa v vitrini ali pa pred tem ni bilo primerno shranjeno. Pomaga nam lahko tudi ustno izročilo prodajalca. Prav tako mora biti meso, ki je v sveži prodaji, ustrezno označeno z datumom zakola.”
Dobro je, da vsaj poleti nakup mesa načrtujemo vnaprej in v trgovino pridemo pripravljeni z denimo hladilno torbo. Pot do doma naj bo nato čim krajša. Če bomo meso uporabili takoj, ga damo na pult in začinimo, če ga bomo v dveh ali treh dneh, lahko počaka v hladilniku, sicer pa mora v skrinjo.
“Običajna temperatura v skrinji je tam približno –18 stopinj Celzija. Če je tako, potem moramo piščančje in svinjsko meso porabiti v pol leta do največ osem mesecev od datuma zamrzovanja, goveje meso pa v roku enega leta.”
Meso zaradi čvrstosti vedno režemo pravokotna na vlakna. Tolčenje s kuhinjskim kladivom ni priporočljivo, saj bo meso tako poškodovano in bo med pečenjem izgubilo več vode kot običajno. Ko se lotimo peke, pa ga lahko damo v mrzlo ali segreto maščobo.
“Če ne znamo oceniti, koliko je dovolj segreto, ga dajmo raje v mrzlo ponev. Tudi zato, ker maščobe pri visokih temperaturah tvorijo škodljive rakotvorne snovi.”
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov