V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. V okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, je Inštitut za nutricionistiko pripravil raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Že do zdaj se je pokazalo nekaj zanimivosti. Imamo recimo podatek, koliko odstotkov gospodinjstev je v preteklih tednih doma peklo kruh.

Znani so delni rezultati raziskave o vplivu epidemije na nakupne navade potrošnikov, odnos do hrane in način prehranjevanja.

V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. O tem so pripravili raziskavo na Inštitutu za nutricionistiko v okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Z raziskavo so do danes zbrali podatke za dobrih 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Prvi izsledki so že znani, pove doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem inštitutu.

“Na podlagi nakupovalnih listkov smo nakupovali največkrat enkrat tedensko ali še redkeje. Pred epidemijo smo nakupovali večkrat tedensko.”

25 % gospodinjstev poroča, da je način priprave obrokov pridobil na pomenu. V času izolacije smo se številni urili v kuhanju in peki, dobra tretjina pa je med epidemijo zaužila več hrane kot sicer.

“Kar 60 % gospodinjstev je poročalo, da so vsaj enkrat na teden uživali doma pečen kruh. In kar tretjina jih meni, da bodo pri tem vztrajali še naprej.”

V raziskavi lahko še vedno sodelujete na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.