Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Švedsko kurentovanje

12.02.2019

Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.

Bati se je, da bo tudi navijaštvo, kot spodbujanje športnikov in množična identifikacija s športnimi uspehi, prevzela primitivna, povampirjena struja

Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. Tudi tisti nekoč še kolikor toliko pomembni mediji so podlegli novim zapovedim podajanja informacij javnosti … Novi čas zapoveduje čim več čustev v čim manj časa. Kajti med čustva je treba stlačiti še reklame in oboje skupaj šele tvori korektno poročanje. Letošnja zapovedana moda so: solze sreče!

Brez solz sreče se mi ne vračaj,” grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom. Včasih je novinarska etika zahtevala ugasniti ali vsaj povesiti mikrofon in v intimnem trenutku športnika, pravzaprav vsakega sogovornika prepustiti njegovi zasebnosti, ki mu je ni bilo treba deliti z javnostjo. Danes pa zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati … Ob tem nihče ne pomisli, da so solze, ki so za redakcijo presežek, za športnika pravzaprav zadrega. Ki jo bo moral nato podoživljati vse svoje življenje …

Ob treh vprašanjih, ki jih sodobno novinarstvo zmore, so prav solze sreče postale kredo novinarskih poročil; časi, ko je kdo vprašal kaj tehtnega, mogoče kaj takšnega, kar je bilo povezano s smučanjem ali celo s športom, so nepreklicno minili.

Ob tej novinarski patetiki pa medalje kvarijo še čudaki z Dravskega polja, ki sami sebe imenujejo za kurente. Moteči so že od tistih prvih zimskih olimpijad, na švedskem svetovnem prvenstvu pa so najbrž dosegli dno.

Najprej in na začetku: kurenti so posebni liki – so šeme, ki imajo le eno in edino poslanstvo. Da preganjajo zimo. S kakšno pravico šarijo po svetovnem prvenstvu v smučanju, ki zimo slavi, je jasno samo njim. Mimogrede; redko zima tako udari, kot je udarila med tem prvenstvom na Švedskem. Kar pomeni, da so bili celo v svojem osnovnem poslanstvu kurenti neuspešni. Mar bi ostali doma, kjer si lahko pri 15 stopinjah za preganjanje zime vsaj pripišejo zasluge!

A največja težava smučarskih kurentov ni njihovo čudno početje, temveč eklatantno kršenje dediščine, ki jo zastopajo …

Če so sprejeti v Unescov register svetovne dediščine, še ne pomeni, da lahko to dediščino kršijo. In sodobna kurentija jo krši na toliko ravneh, da se človek lahko samo čudi, kako dežurni etnologi njenega veličanstva Slovenije ne začnejo biti plat zvona.

Mogoče čiste osnove: kurent, strašljiv in grotesken lik Dravskega polja, je tradicionalno oblečen v ovčjo kožo; in sicer kožuh tiste živali, ki je bila pred tem ostrižena. Čemu bi pustu žrtvovali še dobro dlako, ko pa je mogoče iz nje spresti volno?

Poglejte samo Miheličeve grafike ali Kerblerjeve fotografije, kako strašljiv lik je kurent še sredi prejšnjega stoletja. Potem pa je tradicija po zamotanih poteh prešla s kmečkega podeželja med malomeščanstvo in obrtništvo predmestij in Ptuja samega, in tako smo v novem tisočletju dobili ljubke dolgodlake medvedke, ki bi jih človek božal in ljubkoval, ne pa se jih bal.

In ta druščina, ki jo bolj kot mitološki izvor in bolj kot kozmično bitje pod masko zanimajo špricerji in žur, postaja vse bolj nadležen sopotnik smučarskih tekmovanj. Včasih so vsaj kolikor je mogoče diskretno stali med občinstvom in z maskami ter zvonovi spodbujali junaškega duha naših smučarjev, danes pa so prisotni dobesedno povsod. Ni ga bilo kadra ne fotografije z nasmejano Ilko še dolgo po tekmi, kjer ne bi bili prisotni tudi kurenti. Na koncu celo brez mask, samo v kurentiji, tako da so bili videti kot skupina na pol pijanih Eskimov, ki so se nepričakovano znašli v ogrevanem prostoru. Mastili so se s torto in dvigovali kozarce v znamenitem štajerskem obredu vitezov gasilske mize z “Ooooooopa” na junaških ustnah.

In še to … ne glede na to, kako zelo se nam zdi, da so kurenti povezani s smučanjem, gre za povsem nenačelno koalicijo. Kurenti so eden redkih pustnih likov, ki v svojem pustnem rajonu nimajo nobenega smučišča; laufarji, celo škoromati bi bili do izleta na Švedsko veliko bolj upravičeni, če smo že pri tem. Na srečo večina pustnih likov, ki jih ima Slovenija na pretek, spoštuje karnevalsko tradicijo in svoje poslanstvo.

Pod črto: bati se je, da bo tudi navijaštvo, kot spodbujanje športnikov in množična identifikacija s športnimi uspehi, prevzela primitivna, povampirjena struja, ki podporo športnikom izrablja za veseljačenje, turistične oglede in gromoglasno celjenje nacionalnih kompleksov. Takšnemu trendu bi se morali družno upreti in predsednikovo pranje Ilkinega avtomobila zagotovo ni korak v to smer …

Naši športniki so skoraj brez izjeme skromni in s tem hkrati veliki v svojih uspehih. Mogoče je čas, da jim navijači in novinarji sledimo.

Ilka Štuhec s kurenti na Švedskem

foto: TV Slovenija


Zapisi iz močvirja

747 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Švedsko kurentovanje

12.02.2019

Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.

Bati se je, da bo tudi navijaštvo, kot spodbujanje športnikov in množična identifikacija s športnimi uspehi, prevzela primitivna, povampirjena struja

Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. Tudi tisti nekoč še kolikor toliko pomembni mediji so podlegli novim zapovedim podajanja informacij javnosti … Novi čas zapoveduje čim več čustev v čim manj časa. Kajti med čustva je treba stlačiti še reklame in oboje skupaj šele tvori korektno poročanje. Letošnja zapovedana moda so: solze sreče!

Brez solz sreče se mi ne vračaj,” grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom. Včasih je novinarska etika zahtevala ugasniti ali vsaj povesiti mikrofon in v intimnem trenutku športnika, pravzaprav vsakega sogovornika prepustiti njegovi zasebnosti, ki mu je ni bilo treba deliti z javnostjo. Danes pa zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati … Ob tem nihče ne pomisli, da so solze, ki so za redakcijo presežek, za športnika pravzaprav zadrega. Ki jo bo moral nato podoživljati vse svoje življenje …

Ob treh vprašanjih, ki jih sodobno novinarstvo zmore, so prav solze sreče postale kredo novinarskih poročil; časi, ko je kdo vprašal kaj tehtnega, mogoče kaj takšnega, kar je bilo povezano s smučanjem ali celo s športom, so nepreklicno minili.

Ob tej novinarski patetiki pa medalje kvarijo še čudaki z Dravskega polja, ki sami sebe imenujejo za kurente. Moteči so že od tistih prvih zimskih olimpijad, na švedskem svetovnem prvenstvu pa so najbrž dosegli dno.

Najprej in na začetku: kurenti so posebni liki – so šeme, ki imajo le eno in edino poslanstvo. Da preganjajo zimo. S kakšno pravico šarijo po svetovnem prvenstvu v smučanju, ki zimo slavi, je jasno samo njim. Mimogrede; redko zima tako udari, kot je udarila med tem prvenstvom na Švedskem. Kar pomeni, da so bili celo v svojem osnovnem poslanstvu kurenti neuspešni. Mar bi ostali doma, kjer si lahko pri 15 stopinjah za preganjanje zime vsaj pripišejo zasluge!

A največja težava smučarskih kurentov ni njihovo čudno početje, temveč eklatantno kršenje dediščine, ki jo zastopajo …

Če so sprejeti v Unescov register svetovne dediščine, še ne pomeni, da lahko to dediščino kršijo. In sodobna kurentija jo krši na toliko ravneh, da se človek lahko samo čudi, kako dežurni etnologi njenega veličanstva Slovenije ne začnejo biti plat zvona.

Mogoče čiste osnove: kurent, strašljiv in grotesken lik Dravskega polja, je tradicionalno oblečen v ovčjo kožo; in sicer kožuh tiste živali, ki je bila pred tem ostrižena. Čemu bi pustu žrtvovali še dobro dlako, ko pa je mogoče iz nje spresti volno?

Poglejte samo Miheličeve grafike ali Kerblerjeve fotografije, kako strašljiv lik je kurent še sredi prejšnjega stoletja. Potem pa je tradicija po zamotanih poteh prešla s kmečkega podeželja med malomeščanstvo in obrtništvo predmestij in Ptuja samega, in tako smo v novem tisočletju dobili ljubke dolgodlake medvedke, ki bi jih človek božal in ljubkoval, ne pa se jih bal.

In ta druščina, ki jo bolj kot mitološki izvor in bolj kot kozmično bitje pod masko zanimajo špricerji in žur, postaja vse bolj nadležen sopotnik smučarskih tekmovanj. Včasih so vsaj kolikor je mogoče diskretno stali med občinstvom in z maskami ter zvonovi spodbujali junaškega duha naših smučarjev, danes pa so prisotni dobesedno povsod. Ni ga bilo kadra ne fotografije z nasmejano Ilko še dolgo po tekmi, kjer ne bi bili prisotni tudi kurenti. Na koncu celo brez mask, samo v kurentiji, tako da so bili videti kot skupina na pol pijanih Eskimov, ki so se nepričakovano znašli v ogrevanem prostoru. Mastili so se s torto in dvigovali kozarce v znamenitem štajerskem obredu vitezov gasilske mize z “Ooooooopa” na junaških ustnah.

In še to … ne glede na to, kako zelo se nam zdi, da so kurenti povezani s smučanjem, gre za povsem nenačelno koalicijo. Kurenti so eden redkih pustnih likov, ki v svojem pustnem rajonu nimajo nobenega smučišča; laufarji, celo škoromati bi bili do izleta na Švedsko veliko bolj upravičeni, če smo že pri tem. Na srečo večina pustnih likov, ki jih ima Slovenija na pretek, spoštuje karnevalsko tradicijo in svoje poslanstvo.

Pod črto: bati se je, da bo tudi navijaštvo, kot spodbujanje športnikov in množična identifikacija s športnimi uspehi, prevzela primitivna, povampirjena struja, ki podporo športnikom izrablja za veseljačenje, turistične oglede in gromoglasno celjenje nacionalnih kompleksov. Takšnemu trendu bi se morali družno upreti in predsednikovo pranje Ilkinega avtomobila zagotovo ni korak v to smer …

Naši športniki so skoraj brez izjeme skromni in s tem hkrati veliki v svojih uspehih. Mogoče je čas, da jim navijači in novinarji sledimo.

Ilka Štuhec s kurenti na Švedskem

foto: TV Slovenija


14.07.2020

Kako uloviti komunista

Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.


07.07.2020

Novi turizem nove normalnosti

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.


30.06.2020

"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."

Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.


23.06.2020

Protiustavnost neke revščine

V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...


16.06.2020

Slovenija gre naprej

V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.


09.06.2020

Koča strica Toma

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?


02.06.2020

Čakajoč na Avstrijca

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".


26.05.2020

Maskirani kapitalizem

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


14.04.2020

Romuni prihajajo

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.


07.04.2020

Staromaskarji proti mladomaskarjem

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


31.03.2020

Sezam, odpri se že enkrat

Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.


24.03.2020

Marjan

Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


Stran 10 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov