Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kralji ugodnih cen

10.12.2019

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Slovensko javnost je v preteklem tednu razdvojila vest, da je eden večjih trgovcev prepovedal prodajo časopisa Kralji ulice pred vhodi v trgovine, a prepoved je že ukinjena, vsaka reklama pa je dobra reklama

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Prva plat govori o trgovinah, trgovskih središčih in o prodajnih površinah na prebivalca. Pa še o histeriji z njimi. Če predpostavimo, da se kralji ulice oziroma brezdomci pojavljajo v treh ali štiri največjih slovenskih mestih, je skoraj nemogoče prodajati časopis kjerkoli drugje kot pred vrati trgovin. In sicer zaradi preprostega razloga, da so vsa vrata, ki niso zasebna ali pa vrata javnih ustanov, vrata trgovin. Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi. A epidemija trgovin ne le kazi podobo naših mest, temveč kvarno vpliva tudi na psihofizično stanje meščanov oziroma državljanov. Torej če se brezdomec hoče umakniti pred elementi in prodajati svoje glasilo, ima v mestu osemdesetodstotno možnost, da se bo postavil pred trgovino.

Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje.

Zdaj pa k bistvu zapleta s prodajo glasila pred trgovinami. Najprej je treba poudariti, da velika večina ljudi, ki se s prodajalcem glasila sreča, ne loči natančno med prodajo časopisa in klasičnim prosjačenjem. Čeprav je zgodba, ki stoji za pisanjem, urejanjem, tiskanjem in prodajo glasila izjemna, pa se za laika brezdomec s časopisom ne razlikuje veliko od brezdomca, ki ga pocuka za rokav brez časopisa.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje. 

Dalje; zagovorniki brezdomcev so trdosrčnost Hoferjeve prepovedi pojasnjevali z namigi, da potrošniki med prazničnimi nakupi občutijo nelagodje, če jim v voziček gleda nekdo, ki si ne more privoščiti toliko kot oni …  Posledično si jih želi Hofer odstraniti samo zato, ker je praznična idila in z njo dojemanje nakupovanja prijaznejše z jelenčki kot z brezdomci. Na tem mestu vskočimo s svojim pomislekom.

Ne glede na to, kar slišite v reklamah, ne Hofer ne Lidl ne Eurospin in kar je te sorte štacun, niso vrhunske trgovine. Vsekakor niso trgovine, v katere bi človek z veseljem šel po novoletnih nakupih. Ekstatičnih potrošniških obrazov, ki jih vidite na reklamah, na teh lokacijah ne boste uzrli. Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

V Hofer prihajajo ljudje iz potrebe, ne iz izbire. Jasno, da bi raje v prestižnih delikatesah kupovali pokrovače iz Atlantika, kaviar iz Kaspijskega jezera in pršut srečnih italijanskih pujsov, ki prosto rijejo po žiru; ob tem bi okušali najslavnejše sinove Champagne in mehko stopali v Dončičevih teniskah … Pa ne morejo, zato se ubadajo s ponudbo, ki je – kot pravijo v diskontih – idealno razmerje med kakovostjo in ceno. Karkoli že to pomeni. V Hofer zahajajo ljudje zato, ker je poceni in ne zato, da bi uživali v nakupovanju. Ampak čemu potem nakupovalce, kajti tega pa si pri Hoferju verjetno niso izmislili, motijo brezdomci s Kralji ulice?

Ne trdimo, da imamo prav, ampak ponujamo enega izmed mogočih odgovorov.

Če človek natančno opazuje, so stranke diskontnih prodajaln predvsem dopoldne in predvsem med tednom upokojenci. Predstavniki te tihe, razžaljene generacije, ki si kljub 40 letom predanega dela za praznično večerjo ne morejo privoščiti lososa in se morajo zadovoljiti z argentinskim osličem. Upokojenci, ki so sodobnemu slovenskemu tajkunstvu prigarali vse te igračke, s katerimi se šopirijo ali v medijih ali po sodiščih. Na eni strani imamo torej to ponižano, bogaboječo vojsko potrošnikov po sili, na drugi strani imamo brezdomce. In če si spet nalijemo čistega vina: mnogi prodajalci Kraljev ulice so videti zdravi in močni. Hudiča; vaš poročevalec je pred Hoferjem tedne dolgo opazoval mladeniča, ki je imel v eni roki časopis, v drugi pa Iphon in je pokal od zdravja. Zato malce karikirano: tisti, ki kupujejo v Hoferju, so v težji življenjski situaciji od tistih, ki pred vhodom prodajajo Kralje ulice!

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!

P.S. Medtem sta se Hofer in Kralji ulice ponovno dogovorila za sodelovanje oziroma je prepoved umaknjena. Ker je vsaka reklama dobra reklama, se je glasilo Kralji ulice vsaj za letošnji december tako spremenilo v Hoferjev oglasni plakat.

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!


Zapisi iz močvirja

748 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Kralji ugodnih cen

10.12.2019

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Slovensko javnost je v preteklem tednu razdvojila vest, da je eden večjih trgovcev prepovedal prodajo časopisa Kralji ulice pred vhodi v trgovine, a prepoved je že ukinjena, vsaka reklama pa je dobra reklama

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Prva plat govori o trgovinah, trgovskih središčih in o prodajnih površinah na prebivalca. Pa še o histeriji z njimi. Če predpostavimo, da se kralji ulice oziroma brezdomci pojavljajo v treh ali štiri največjih slovenskih mestih, je skoraj nemogoče prodajati časopis kjerkoli drugje kot pred vrati trgovin. In sicer zaradi preprostega razloga, da so vsa vrata, ki niso zasebna ali pa vrata javnih ustanov, vrata trgovin. Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi. A epidemija trgovin ne le kazi podobo naših mest, temveč kvarno vpliva tudi na psihofizično stanje meščanov oziroma državljanov. Torej če se brezdomec hoče umakniti pred elementi in prodajati svoje glasilo, ima v mestu osemdesetodstotno možnost, da se bo postavil pred trgovino.

Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje.

Zdaj pa k bistvu zapleta s prodajo glasila pred trgovinami. Najprej je treba poudariti, da velika večina ljudi, ki se s prodajalcem glasila sreča, ne loči natančno med prodajo časopisa in klasičnim prosjačenjem. Čeprav je zgodba, ki stoji za pisanjem, urejanjem, tiskanjem in prodajo glasila izjemna, pa se za laika brezdomec s časopisom ne razlikuje veliko od brezdomca, ki ga pocuka za rokav brez časopisa.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje. 

Dalje; zagovorniki brezdomcev so trdosrčnost Hoferjeve prepovedi pojasnjevali z namigi, da potrošniki med prazničnimi nakupi občutijo nelagodje, če jim v voziček gleda nekdo, ki si ne more privoščiti toliko kot oni …  Posledično si jih želi Hofer odstraniti samo zato, ker je praznična idila in z njo dojemanje nakupovanja prijaznejše z jelenčki kot z brezdomci. Na tem mestu vskočimo s svojim pomislekom.

Ne glede na to, kar slišite v reklamah, ne Hofer ne Lidl ne Eurospin in kar je te sorte štacun, niso vrhunske trgovine. Vsekakor niso trgovine, v katere bi človek z veseljem šel po novoletnih nakupih. Ekstatičnih potrošniških obrazov, ki jih vidite na reklamah, na teh lokacijah ne boste uzrli. Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

V Hofer prihajajo ljudje iz potrebe, ne iz izbire. Jasno, da bi raje v prestižnih delikatesah kupovali pokrovače iz Atlantika, kaviar iz Kaspijskega jezera in pršut srečnih italijanskih pujsov, ki prosto rijejo po žiru; ob tem bi okušali najslavnejše sinove Champagne in mehko stopali v Dončičevih teniskah … Pa ne morejo, zato se ubadajo s ponudbo, ki je – kot pravijo v diskontih – idealno razmerje med kakovostjo in ceno. Karkoli že to pomeni. V Hofer zahajajo ljudje zato, ker je poceni in ne zato, da bi uživali v nakupovanju. Ampak čemu potem nakupovalce, kajti tega pa si pri Hoferju verjetno niso izmislili, motijo brezdomci s Kralji ulice?

Ne trdimo, da imamo prav, ampak ponujamo enega izmed mogočih odgovorov.

Če človek natančno opazuje, so stranke diskontnih prodajaln predvsem dopoldne in predvsem med tednom upokojenci. Predstavniki te tihe, razžaljene generacije, ki si kljub 40 letom predanega dela za praznično večerjo ne morejo privoščiti lososa in se morajo zadovoljiti z argentinskim osličem. Upokojenci, ki so sodobnemu slovenskemu tajkunstvu prigarali vse te igračke, s katerimi se šopirijo ali v medijih ali po sodiščih. Na eni strani imamo torej to ponižano, bogaboječo vojsko potrošnikov po sili, na drugi strani imamo brezdomce. In če si spet nalijemo čistega vina: mnogi prodajalci Kraljev ulice so videti zdravi in močni. Hudiča; vaš poročevalec je pred Hoferjem tedne dolgo opazoval mladeniča, ki je imel v eni roki časopis, v drugi pa Iphon in je pokal od zdravja. Zato malce karikirano: tisti, ki kupujejo v Hoferju, so v težji življenjski situaciji od tistih, ki pred vhodom prodajajo Kralje ulice!

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!

P.S. Medtem sta se Hofer in Kralji ulice ponovno dogovorila za sodelovanje oziroma je prepoved umaknjena. Ker je vsaka reklama dobra reklama, se je glasilo Kralji ulice vsaj za letošnji december tako spremenilo v Hoferjev oglasni plakat.

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!


08.10.2019

AirKreso

Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


07.05.2019

Rezervirano za ošpice

Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.


30.04.2019

Zverinjak

Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.


23.04.2019

Dvoboj

Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.


16.04.2019

Globokouhi

Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”


09.04.2019

Slovensko-Ogrska

Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.


02.04.2019

Kastrati

Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.


26.03.2019

Evro stati – inu obstati

Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov