Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kralji ugodnih cen

10.12.2019

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Slovensko javnost je v preteklem tednu razdvojila vest, da je eden večjih trgovcev prepovedal prodajo časopisa Kralji ulice pred vhodi v trgovine, a prepoved je že ukinjena, vsaka reklama pa je dobra reklama

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Prva plat govori o trgovinah, trgovskih središčih in o prodajnih površinah na prebivalca. Pa še o histeriji z njimi. Če predpostavimo, da se kralji ulice oziroma brezdomci pojavljajo v treh ali štiri največjih slovenskih mestih, je skoraj nemogoče prodajati časopis kjerkoli drugje kot pred vrati trgovin. In sicer zaradi preprostega razloga, da so vsa vrata, ki niso zasebna ali pa vrata javnih ustanov, vrata trgovin. Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi. A epidemija trgovin ne le kazi podobo naših mest, temveč kvarno vpliva tudi na psihofizično stanje meščanov oziroma državljanov. Torej če se brezdomec hoče umakniti pred elementi in prodajati svoje glasilo, ima v mestu osemdesetodstotno možnost, da se bo postavil pred trgovino.

Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje.

Zdaj pa k bistvu zapleta s prodajo glasila pred trgovinami. Najprej je treba poudariti, da velika večina ljudi, ki se s prodajalcem glasila sreča, ne loči natančno med prodajo časopisa in klasičnim prosjačenjem. Čeprav je zgodba, ki stoji za pisanjem, urejanjem, tiskanjem in prodajo glasila izjemna, pa se za laika brezdomec s časopisom ne razlikuje veliko od brezdomca, ki ga pocuka za rokav brez časopisa.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje. 

Dalje; zagovorniki brezdomcev so trdosrčnost Hoferjeve prepovedi pojasnjevali z namigi, da potrošniki med prazničnimi nakupi občutijo nelagodje, če jim v voziček gleda nekdo, ki si ne more privoščiti toliko kot oni …  Posledično si jih želi Hofer odstraniti samo zato, ker je praznična idila in z njo dojemanje nakupovanja prijaznejše z jelenčki kot z brezdomci. Na tem mestu vskočimo s svojim pomislekom.

Ne glede na to, kar slišite v reklamah, ne Hofer ne Lidl ne Eurospin in kar je te sorte štacun, niso vrhunske trgovine. Vsekakor niso trgovine, v katere bi človek z veseljem šel po novoletnih nakupih. Ekstatičnih potrošniških obrazov, ki jih vidite na reklamah, na teh lokacijah ne boste uzrli. Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

V Hofer prihajajo ljudje iz potrebe, ne iz izbire. Jasno, da bi raje v prestižnih delikatesah kupovali pokrovače iz Atlantika, kaviar iz Kaspijskega jezera in pršut srečnih italijanskih pujsov, ki prosto rijejo po žiru; ob tem bi okušali najslavnejše sinove Champagne in mehko stopali v Dončičevih teniskah … Pa ne morejo, zato se ubadajo s ponudbo, ki je – kot pravijo v diskontih – idealno razmerje med kakovostjo in ceno. Karkoli že to pomeni. V Hofer zahajajo ljudje zato, ker je poceni in ne zato, da bi uživali v nakupovanju. Ampak čemu potem nakupovalce, kajti tega pa si pri Hoferju verjetno niso izmislili, motijo brezdomci s Kralji ulice?

Ne trdimo, da imamo prav, ampak ponujamo enega izmed mogočih odgovorov.

Če človek natančno opazuje, so stranke diskontnih prodajaln predvsem dopoldne in predvsem med tednom upokojenci. Predstavniki te tihe, razžaljene generacije, ki si kljub 40 letom predanega dela za praznično večerjo ne morejo privoščiti lososa in se morajo zadovoljiti z argentinskim osličem. Upokojenci, ki so sodobnemu slovenskemu tajkunstvu prigarali vse te igračke, s katerimi se šopirijo ali v medijih ali po sodiščih. Na eni strani imamo torej to ponižano, bogaboječo vojsko potrošnikov po sili, na drugi strani imamo brezdomce. In če si spet nalijemo čistega vina: mnogi prodajalci Kraljev ulice so videti zdravi in močni. Hudiča; vaš poročevalec je pred Hoferjem tedne dolgo opazoval mladeniča, ki je imel v eni roki časopis, v drugi pa Iphon in je pokal od zdravja. Zato malce karikirano: tisti, ki kupujejo v Hoferju, so v težji življenjski situaciji od tistih, ki pred vhodom prodajajo Kralje ulice!

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!

P.S. Medtem sta se Hofer in Kralji ulice ponovno dogovorila za sodelovanje oziroma je prepoved umaknjena. Ker je vsaka reklama dobra reklama, se je glasilo Kralji ulice vsaj za letošnji december tako spremenilo v Hoferjev oglasni plakat.

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!


Zapisi iz močvirja

748 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Kralji ugodnih cen

10.12.2019

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Slovensko javnost je v preteklem tednu razdvojila vest, da je eden večjih trgovcev prepovedal prodajo časopisa Kralji ulice pred vhodi v trgovine, a prepoved je že ukinjena, vsaka reklama pa je dobra reklama

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Prva plat govori o trgovinah, trgovskih središčih in o prodajnih površinah na prebivalca. Pa še o histeriji z njimi. Če predpostavimo, da se kralji ulice oziroma brezdomci pojavljajo v treh ali štiri največjih slovenskih mestih, je skoraj nemogoče prodajati časopis kjerkoli drugje kot pred vrati trgovin. In sicer zaradi preprostega razloga, da so vsa vrata, ki niso zasebna ali pa vrata javnih ustanov, vrata trgovin. Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi. A epidemija trgovin ne le kazi podobo naših mest, temveč kvarno vpliva tudi na psihofizično stanje meščanov oziroma državljanov. Torej če se brezdomec hoče umakniti pred elementi in prodajati svoje glasilo, ima v mestu osemdesetodstotno možnost, da se bo postavil pred trgovino.

Sodobna slovenska trgovska histerija je v mestih s povprečno tremi kvadratnimi metri trgovine na prebivalca prešla vsako razumno mejo. Na srečo smo se najboljšega soseda nekako rešili, Tuš je na aparatih, zato pa diskontna Hofer in Lidl gradita nove in nove poslovalnice izven meja tega, kar naj bi pomenilo zdravo konkurenco in primerno ponudbo za potrošnika. Mestni urbanisti problema ne zaznajo, ali pa zamrmrajo kaj o svobodni ekonomski pobudi.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje.

Zdaj pa k bistvu zapleta s prodajo glasila pred trgovinami. Najprej je treba poudariti, da velika večina ljudi, ki se s prodajalcem glasila sreča, ne loči natančno med prodajo časopisa in klasičnim prosjačenjem. Čeprav je zgodba, ki stoji za pisanjem, urejanjem, tiskanjem in prodajo glasila izjemna, pa se za laika brezdomec s časopisom ne razlikuje veliko od brezdomca, ki ga pocuka za rokav brez časopisa.

Mimogrede; Kralji ulice je imeniten projekt, ki pa ga bomo brezdomcem profesionalni novinarji kmalu sfižili … Dan, ko bomo vsak s svojim medijem stali pred trgovino in ga ponujali za fičnik ali dva, je vse bližje. 

Dalje; zagovorniki brezdomcev so trdosrčnost Hoferjeve prepovedi pojasnjevali z namigi, da potrošniki med prazničnimi nakupi občutijo nelagodje, če jim v voziček gleda nekdo, ki si ne more privoščiti toliko kot oni …  Posledično si jih želi Hofer odstraniti samo zato, ker je praznična idila in z njo dojemanje nakupovanja prijaznejše z jelenčki kot z brezdomci. Na tem mestu vskočimo s svojim pomislekom.

Ne glede na to, kar slišite v reklamah, ne Hofer ne Lidl ne Eurospin in kar je te sorte štacun, niso vrhunske trgovine. Vsekakor niso trgovine, v katere bi človek z veseljem šel po novoletnih nakupih. Ekstatičnih potrošniških obrazov, ki jih vidite na reklamah, na teh lokacijah ne boste uzrli. Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

Hočemo povedati, da v Hofer kupec ne zaide, ker se je odločal med Emporiumom in Hoferjem ter se je potem zaradi lepšega parkirišča odločil za Hofer. Tam je bil nakupovalno srečen vse dotlej, dokler mu ni brezdomec nabil slabe vesti in mu s tem pokvaril božično vzdušje. Diskontne trgovine so izum boga Merkurja, ki je hotel nekaj krepke potrošniške krme nasipati v jasli tudi tistim manj srečnim.

V Hofer prihajajo ljudje iz potrebe, ne iz izbire. Jasno, da bi raje v prestižnih delikatesah kupovali pokrovače iz Atlantika, kaviar iz Kaspijskega jezera in pršut srečnih italijanskih pujsov, ki prosto rijejo po žiru; ob tem bi okušali najslavnejše sinove Champagne in mehko stopali v Dončičevih teniskah … Pa ne morejo, zato se ubadajo s ponudbo, ki je – kot pravijo v diskontih – idealno razmerje med kakovostjo in ceno. Karkoli že to pomeni. V Hofer zahajajo ljudje zato, ker je poceni in ne zato, da bi uživali v nakupovanju. Ampak čemu potem nakupovalce, kajti tega pa si pri Hoferju verjetno niso izmislili, motijo brezdomci s Kralji ulice?

Ne trdimo, da imamo prav, ampak ponujamo enega izmed mogočih odgovorov.

Če človek natančno opazuje, so stranke diskontnih prodajaln predvsem dopoldne in predvsem med tednom upokojenci. Predstavniki te tihe, razžaljene generacije, ki si kljub 40 letom predanega dela za praznično večerjo ne morejo privoščiti lososa in se morajo zadovoljiti z argentinskim osličem. Upokojenci, ki so sodobnemu slovenskemu tajkunstvu prigarali vse te igračke, s katerimi se šopirijo ali v medijih ali po sodiščih. Na eni strani imamo torej to ponižano, bogaboječo vojsko potrošnikov po sili, na drugi strani imamo brezdomce. In če si spet nalijemo čistega vina: mnogi prodajalci Kraljev ulice so videti zdravi in močni. Hudiča; vaš poročevalec je pred Hoferjem tedne dolgo opazoval mladeniča, ki je imel v eni roki časopis, v drugi pa Iphon in je pokal od zdravja. Zato malce karikirano: tisti, ki kupujejo v Hoferju, so v težji življenjski situaciji od tistih, ki pred vhodom prodajajo Kralje ulice!

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!

P.S. Medtem sta se Hofer in Kralji ulice ponovno dogovorila za sodelovanje oziroma je prepoved umaknjena. Ker je vsaka reklama dobra reklama, se je glasilo Kralji ulice vsaj za letošnji december tako spremenilo v Hoferjev oglasni plakat.

In ko upokojenec, ki je bil vzgojen, da je delo najvišja vrednota in ki mu danes minulo delo omogoča samo borno životarjenje, sooči svoj življenjski kredo z mladeničem, ki je namesto dela raje izbral objektivno nesrečne okoliščine in poceni vino, je jasno, da pride do konflikta. Po našem brezdomci pred Hoferjem ne napadajo prazničnih vibracij, ki naj bi jih decembra občutili kupci v tej verigi, temveč kralji ulice napadajo generični spomin Hoferjevih strank – ki pojma in okoliščin brezdomstva sploh ni poznal!


01.06.2021

"Hola Venezuela!"

Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"


25.05.2021

Soseda je dala jajčeca tri, mala Marjanca pa en LSD.

Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.


18.05.2021

Naprej zastava slave

Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.


11.05.2021

Naredi si sam: Črni panter

Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.


04.05.2021

"En hud pesjan je živu!"

Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?


27.04.2021

Kako smo še malo potrpeli

Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.


20.04.2021

Levi bočni

Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.


13.04.2021

Hau du ju du

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.


06.04.2021

Male sive celice slovenske osamosvojitve

Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.


30.03.2021

"Dobro pije, dobro je. Jupajdi ja da!"

Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?


23.03.2021

Medved z iglo v šapi

Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.


16.03.2021

Lov na dejstva

Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.


09.03.2021

Družabno o družbenem

Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"


02.03.2021

Policisti med treningom strogosti

Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.


23.02.2021

Slovenci v vesolju

Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.


16.02.2021

Državni zbor za telebane

Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.


09.02.2021

Študent naj bi bil!

Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.


02.02.2021

Slovensko cepivo

V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.


26.01.2021

Starševski nadzor

V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …


19.01.2021

Zarota teorij

Danes pa o priljubljeni temi, ki pa jo bomo osvetlili s povsem nove perspektive. Govorili bomo o teorijah zarote! Kot je znano nekaj zelo dobro obveščenim posameznikom, smo v našem skromnem uredništvu del mednarodne zarote, ki bi rada za krmilo planeta spravila pisce kolumn! Ti bi nato ves svet prisilili v neskončno pisanje glos, kozerij, analiz, komentarjev in podobnih novinarskih zvrsti. Vsi napori borcev za demokracijo, da obrzdajo osrednje medije, kjer kolumnisti običajno iščemo in tudi najdemo zatočišče, so tako povsem upravičeni. Ta samoizpovedni uvod je potreben, da se soočimo z zahtevnim miselnim konstruktom, ki edini na teoretični ravni razloži teorijo zarot … In sicer: Najbolj zarotniška je tista teorija zarote, ki v lažnivih medijih prikrito nakazuje, da teorij zarot ni.


Stran 8 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov