Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Splošna teorija zamenjav

27.10.2020

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku.

Začudenje in zgražanje nad vsakodnevnimi zamenjavami izhaja izključno iz tega, ker večina populacije ni seznanjena s "splošno teorijo zamenjav" in z njenimi vplivi na družbeno stvarnost. Da je "splošna teorija zamenjav" tako zelo neznana, je lahko razložljivo: gre za kompleksno teorijo, ki zahteva ne le ogromno predznanja, temveč tudi sposobnost analitičnega in abstraktnega mišljenja. Na srečo je izobrazbena struktura poslušalstva Vala 202 tako visoka, da lahko kot prvi slovenski medij objavimo osnovne gabarite te zanimive in za našo stvarnost celo usodne teorije.

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv. Ne glede na to, kaj počnete, kako o sebi intimno mislite, kako ste posebni, neponovljivi in enkratni – zamenljivi ste. Stopnja zamenljivosti se meri s številom "Z"! Višje kot je število, več možnosti imate, da boste zamenjani. Recimo; če ste visok uradnik v kateri kulturnih ustanov, je te dni vaš "Z" nekje okoli 90; pri čemer je "Z–100" število, ob katerem začnete takoj pospravljati pisalno mizo. Najnižje število "Z" – kot poklicna skupina seveda – imajo slovenski politiki. Giblje se nekje med 5 in 10, kar priča o tem, da so politiki praktično nezamenljivi. In resnično! Če pogledamo natančno, so nekateri z nami že trideset let in ti imajo število "Z" med 1 in 2. Še kot zanimivost … V Sloveniji imamo tudi politika s številom "Z–0", kar je globalna posebnost. Gre seveda za Karla Erjavca, ki je absolutno nezamenljiv.

Seveda vas zanima, kako si izračunate število "Z". Obstajajo sicer aplikacije, najlažje pa ga je izračunati na osnovi pogledov sodelavcev. Če vas pogledajo s pomilovanjem, imate število "Z" okoli 50, če pa, ko vas srečajo na hodniku ali na kavi, odkimavajo z glavo, ste proti "Z–80".

Torej; ko se sprijaznite s tem, da ste zamenljivi in ko si izračunate svoje lastno število "Z", ste pripravljeni na naslednji korak. Mimogrede; ustvarjalci te oddaje kot tudi medijska hiša, na valovih katere nas poslušate, smo nevarno blizu "Z–90". Zamenjal nas bo človek, ki je svoje življenje posvetil sestavljanju vagonov, sindikalnemu boju in ustvarjanju države po meri slehernika. Omenjamo pa ga, ker prihajamo v najbolj kompleksni del "splošne teorije zamenjav"! Za njeno dosledno razumevanje se moramo podučiti o osnovnih pojmih. Pri vsaki zamenjavi sodelujejo tri osebe:

  • Zamenjevalec je oseba, ki zamenjuje.
  • Zamenjanec je oseba, ki bo zamenjana.
  • Zamenjevalnik je oseba, ki po navodilu zamenjevalca nadomesti zamenjanca.

Postopek zamenjave praviloma vodi zamenjevalec, ki deluje po dveh osnovnih principih; prvi – vulgarno imenovan tudi "sami naši" – je, da ima zamenjevalec najprej pripravljenega zamenjevalnika in potem na slepo poišče zamenjanca; drugi pa je, da zamenjevalec detektira zamenjanca in šele pozneje poišče zamenjevalnika. Ta princip se – prav tako pogovorno – imenuje: "spakiraj kufre".

Čeprav kompleksno teorijo razlagamo zelo poljudno, se vendar ne moremo izogniti najtežje razumljivi komponenti "splošne teorije zamenjav". Kaj je motiv zamenjevalca, oziroma ko so teorijo preučevali v Aristotelovem krogu, "kaj je osnovno gibalo zamenjav"?

Teorija govori o tem, da zamenjevalec teži k napredku. Zamenjava zamenjanca z zamenjevalnikom poskuša zagotoviti novo kakovost. Zamenjevalca vodi iskrena želja, da bo zamenjava ponesla ta urad, to ministrstvo, ta avtocestni križ, to policijsko enoto, tisti muzej, to medijsko hišo, do nove kakovosti. Da bo z zamenjavo pospešil razvoj, dosegel preboj, popravil krivice, počistil birokratsko navlako, predvsem pa "zrihtal službe najbližjim frendom".

Teorija zamenjav, kot rečeno, preučevana v antiki, nato pa očuvana skozi arabsko srednjeveško misel, je svoje zgodnje kritike dočakala že v renesansi. A do prve resnično uspešne kritiške presoje smo morali počakati na racionalistično misel. Takrat so se mnogi največjih duhov poznega osemnajstega in zgodnjega devetnajstega stoletja vprašali: "Zakaj teorija zamenjav ne deluje?" Se pravi, da kljub prepričanju zamenjevalca, da gre pri zamenjevalniku za boljši kader od zamenjanca, civilizacija napreduje počasi, oziroma sploh ne napreduje. A do pravega preboja je bilo treba počakati na dvajseto stoletje, ki je – oplemeniteno tudi z marksistično izkušnjo – dalo končni odgovor na glavno zagato "splošne teorije zamenjav".

Šele med obema vojnama so misleci povsem obrnili fokus in dojeli, da so v preteklosti na teorijo gledali kot na linearni princip, v bistvu pa gre za krožnega. Namreč; v velikih šolah birokratske misli so naredili preboj s tem, ko so med opazovanjem zamenjav ugotovili, da gre za nedialektično kroženje zamenjevalcev, zamenjancev in delno tudi zamenjevalnikov.

Pozorno poslušajte, kaj so ugotovili: današnji zamenjevalec s spremembo politične moči jutri postane zamenjanec, današnji zamenjanec pa istočasno postane zamenjevalec. Zato se družba ne premakne nikamor, ker se zamenjevalci in zamenjanci ves čas vrtijo okoli svoje osi in pribijajo družbo ob tla. Ta princip znotraj "splošne teorije zamenjav" sodobni raziskovalci po prelomnem albumu Pankrtov imenujejo "dolgcajt".

Zelo zanimiva pa je znotraj "dolgcajta" vloga zamenjevalnika. Del njih se spremeni v klasične zamenjance, del pa jih ostaja na poziciji, ki jim jo je namenil prvotni zamenjevalec in postanejo tako imenovani "vsezamenljivi". To so ljudje, ki lahko vedno, za primerno nagrado seveda, prevzamejo vlogo zamenjevalnika, niso pa niti prizadeti, ko postanejo zamenjanci. Zaradi vloge nekakšnega odpada v tem večnem boju med zamenjevalci in zamenjanci jih laično imenujemo "otrobi".

Upamo, da vas bo ta skromni uvod v "splošno teorijo zamenjav" spodbudil k nadaljnjemu študiju te zanimive materije, velja pa pohiteti. Kot kaže, se je pojavil nov zamenjevalec – korovnavirus – ki bo iz vseh nas naredil zamenjance.

 


Zapisi iz močvirja

748 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Splošna teorija zamenjav

27.10.2020

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku.

Začudenje in zgražanje nad vsakodnevnimi zamenjavami izhaja izključno iz tega, ker večina populacije ni seznanjena s "splošno teorijo zamenjav" in z njenimi vplivi na družbeno stvarnost. Da je "splošna teorija zamenjav" tako zelo neznana, je lahko razložljivo: gre za kompleksno teorijo, ki zahteva ne le ogromno predznanja, temveč tudi sposobnost analitičnega in abstraktnega mišljenja. Na srečo je izobrazbena struktura poslušalstva Vala 202 tako visoka, da lahko kot prvi slovenski medij objavimo osnovne gabarite te zanimive in za našo stvarnost celo usodne teorije.

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv. Ne glede na to, kaj počnete, kako o sebi intimno mislite, kako ste posebni, neponovljivi in enkratni – zamenljivi ste. Stopnja zamenljivosti se meri s številom "Z"! Višje kot je število, več možnosti imate, da boste zamenjani. Recimo; če ste visok uradnik v kateri kulturnih ustanov, je te dni vaš "Z" nekje okoli 90; pri čemer je "Z–100" število, ob katerem začnete takoj pospravljati pisalno mizo. Najnižje število "Z" – kot poklicna skupina seveda – imajo slovenski politiki. Giblje se nekje med 5 in 10, kar priča o tem, da so politiki praktično nezamenljivi. In resnično! Če pogledamo natančno, so nekateri z nami že trideset let in ti imajo število "Z" med 1 in 2. Še kot zanimivost … V Sloveniji imamo tudi politika s številom "Z–0", kar je globalna posebnost. Gre seveda za Karla Erjavca, ki je absolutno nezamenljiv.

Seveda vas zanima, kako si izračunate število "Z". Obstajajo sicer aplikacije, najlažje pa ga je izračunati na osnovi pogledov sodelavcev. Če vas pogledajo s pomilovanjem, imate število "Z" okoli 50, če pa, ko vas srečajo na hodniku ali na kavi, odkimavajo z glavo, ste proti "Z–80".

Torej; ko se sprijaznite s tem, da ste zamenljivi in ko si izračunate svoje lastno število "Z", ste pripravljeni na naslednji korak. Mimogrede; ustvarjalci te oddaje kot tudi medijska hiša, na valovih katere nas poslušate, smo nevarno blizu "Z–90". Zamenjal nas bo človek, ki je svoje življenje posvetil sestavljanju vagonov, sindikalnemu boju in ustvarjanju države po meri slehernika. Omenjamo pa ga, ker prihajamo v najbolj kompleksni del "splošne teorije zamenjav"! Za njeno dosledno razumevanje se moramo podučiti o osnovnih pojmih. Pri vsaki zamenjavi sodelujejo tri osebe:

  • Zamenjevalec je oseba, ki zamenjuje.
  • Zamenjanec je oseba, ki bo zamenjana.
  • Zamenjevalnik je oseba, ki po navodilu zamenjevalca nadomesti zamenjanca.

Postopek zamenjave praviloma vodi zamenjevalec, ki deluje po dveh osnovnih principih; prvi – vulgarno imenovan tudi "sami naši" – je, da ima zamenjevalec najprej pripravljenega zamenjevalnika in potem na slepo poišče zamenjanca; drugi pa je, da zamenjevalec detektira zamenjanca in šele pozneje poišče zamenjevalnika. Ta princip se – prav tako pogovorno – imenuje: "spakiraj kufre".

Čeprav kompleksno teorijo razlagamo zelo poljudno, se vendar ne moremo izogniti najtežje razumljivi komponenti "splošne teorije zamenjav". Kaj je motiv zamenjevalca, oziroma ko so teorijo preučevali v Aristotelovem krogu, "kaj je osnovno gibalo zamenjav"?

Teorija govori o tem, da zamenjevalec teži k napredku. Zamenjava zamenjanca z zamenjevalnikom poskuša zagotoviti novo kakovost. Zamenjevalca vodi iskrena želja, da bo zamenjava ponesla ta urad, to ministrstvo, ta avtocestni križ, to policijsko enoto, tisti muzej, to medijsko hišo, do nove kakovosti. Da bo z zamenjavo pospešil razvoj, dosegel preboj, popravil krivice, počistil birokratsko navlako, predvsem pa "zrihtal službe najbližjim frendom".

Teorija zamenjav, kot rečeno, preučevana v antiki, nato pa očuvana skozi arabsko srednjeveško misel, je svoje zgodnje kritike dočakala že v renesansi. A do prve resnično uspešne kritiške presoje smo morali počakati na racionalistično misel. Takrat so se mnogi največjih duhov poznega osemnajstega in zgodnjega devetnajstega stoletja vprašali: "Zakaj teorija zamenjav ne deluje?" Se pravi, da kljub prepričanju zamenjevalca, da gre pri zamenjevalniku za boljši kader od zamenjanca, civilizacija napreduje počasi, oziroma sploh ne napreduje. A do pravega preboja je bilo treba počakati na dvajseto stoletje, ki je – oplemeniteno tudi z marksistično izkušnjo – dalo končni odgovor na glavno zagato "splošne teorije zamenjav".

Šele med obema vojnama so misleci povsem obrnili fokus in dojeli, da so v preteklosti na teorijo gledali kot na linearni princip, v bistvu pa gre za krožnega. Namreč; v velikih šolah birokratske misli so naredili preboj s tem, ko so med opazovanjem zamenjav ugotovili, da gre za nedialektično kroženje zamenjevalcev, zamenjancev in delno tudi zamenjevalnikov.

Pozorno poslušajte, kaj so ugotovili: današnji zamenjevalec s spremembo politične moči jutri postane zamenjanec, današnji zamenjanec pa istočasno postane zamenjevalec. Zato se družba ne premakne nikamor, ker se zamenjevalci in zamenjanci ves čas vrtijo okoli svoje osi in pribijajo družbo ob tla. Ta princip znotraj "splošne teorije zamenjav" sodobni raziskovalci po prelomnem albumu Pankrtov imenujejo "dolgcajt".

Zelo zanimiva pa je znotraj "dolgcajta" vloga zamenjevalnika. Del njih se spremeni v klasične zamenjance, del pa jih ostaja na poziciji, ki jim jo je namenil prvotni zamenjevalec in postanejo tako imenovani "vsezamenljivi". To so ljudje, ki lahko vedno, za primerno nagrado seveda, prevzamejo vlogo zamenjevalnika, niso pa niti prizadeti, ko postanejo zamenjanci. Zaradi vloge nekakšnega odpada v tem večnem boju med zamenjevalci in zamenjanci jih laično imenujemo "otrobi".

Upamo, da vas bo ta skromni uvod v "splošno teorijo zamenjav" spodbudil k nadaljnjemu študiju te zanimive materije, velja pa pohiteti. Kot kaže, se je pojavil nov zamenjevalec – korovnavirus – ki bo iz vseh nas naredil zamenjance.

 


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov