Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Splošna teorija zamenjav

27.10.2020

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku.

Začudenje in zgražanje nad vsakodnevnimi zamenjavami izhaja izključno iz tega, ker večina populacije ni seznanjena s "splošno teorijo zamenjav" in z njenimi vplivi na družbeno stvarnost. Da je "splošna teorija zamenjav" tako zelo neznana, je lahko razložljivo: gre za kompleksno teorijo, ki zahteva ne le ogromno predznanja, temveč tudi sposobnost analitičnega in abstraktnega mišljenja. Na srečo je izobrazbena struktura poslušalstva Vala 202 tako visoka, da lahko kot prvi slovenski medij objavimo osnovne gabarite te zanimive in za našo stvarnost celo usodne teorije.

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv. Ne glede na to, kaj počnete, kako o sebi intimno mislite, kako ste posebni, neponovljivi in enkratni – zamenljivi ste. Stopnja zamenljivosti se meri s številom "Z"! Višje kot je število, več možnosti imate, da boste zamenjani. Recimo; če ste visok uradnik v kateri kulturnih ustanov, je te dni vaš "Z" nekje okoli 90; pri čemer je "Z–100" število, ob katerem začnete takoj pospravljati pisalno mizo. Najnižje število "Z" – kot poklicna skupina seveda – imajo slovenski politiki. Giblje se nekje med 5 in 10, kar priča o tem, da so politiki praktično nezamenljivi. In resnično! Če pogledamo natančno, so nekateri z nami že trideset let in ti imajo število "Z" med 1 in 2. Še kot zanimivost … V Sloveniji imamo tudi politika s številom "Z–0", kar je globalna posebnost. Gre seveda za Karla Erjavca, ki je absolutno nezamenljiv.

Seveda vas zanima, kako si izračunate število "Z". Obstajajo sicer aplikacije, najlažje pa ga je izračunati na osnovi pogledov sodelavcev. Če vas pogledajo s pomilovanjem, imate število "Z" okoli 50, če pa, ko vas srečajo na hodniku ali na kavi, odkimavajo z glavo, ste proti "Z–80".

Torej; ko se sprijaznite s tem, da ste zamenljivi in ko si izračunate svoje lastno število "Z", ste pripravljeni na naslednji korak. Mimogrede; ustvarjalci te oddaje kot tudi medijska hiša, na valovih katere nas poslušate, smo nevarno blizu "Z–90". Zamenjal nas bo človek, ki je svoje življenje posvetil sestavljanju vagonov, sindikalnemu boju in ustvarjanju države po meri slehernika. Omenjamo pa ga, ker prihajamo v najbolj kompleksni del "splošne teorije zamenjav"! Za njeno dosledno razumevanje se moramo podučiti o osnovnih pojmih. Pri vsaki zamenjavi sodelujejo tri osebe:

  • Zamenjevalec je oseba, ki zamenjuje.
  • Zamenjanec je oseba, ki bo zamenjana.
  • Zamenjevalnik je oseba, ki po navodilu zamenjevalca nadomesti zamenjanca.

Postopek zamenjave praviloma vodi zamenjevalec, ki deluje po dveh osnovnih principih; prvi – vulgarno imenovan tudi "sami naši" – je, da ima zamenjevalec najprej pripravljenega zamenjevalnika in potem na slepo poišče zamenjanca; drugi pa je, da zamenjevalec detektira zamenjanca in šele pozneje poišče zamenjevalnika. Ta princip se – prav tako pogovorno – imenuje: "spakiraj kufre".

Čeprav kompleksno teorijo razlagamo zelo poljudno, se vendar ne moremo izogniti najtežje razumljivi komponenti "splošne teorije zamenjav". Kaj je motiv zamenjevalca, oziroma ko so teorijo preučevali v Aristotelovem krogu, "kaj je osnovno gibalo zamenjav"?

Teorija govori o tem, da zamenjevalec teži k napredku. Zamenjava zamenjanca z zamenjevalnikom poskuša zagotoviti novo kakovost. Zamenjevalca vodi iskrena želja, da bo zamenjava ponesla ta urad, to ministrstvo, ta avtocestni križ, to policijsko enoto, tisti muzej, to medijsko hišo, do nove kakovosti. Da bo z zamenjavo pospešil razvoj, dosegel preboj, popravil krivice, počistil birokratsko navlako, predvsem pa "zrihtal službe najbližjim frendom".

Teorija zamenjav, kot rečeno, preučevana v antiki, nato pa očuvana skozi arabsko srednjeveško misel, je svoje zgodnje kritike dočakala že v renesansi. A do prve resnično uspešne kritiške presoje smo morali počakati na racionalistično misel. Takrat so se mnogi največjih duhov poznega osemnajstega in zgodnjega devetnajstega stoletja vprašali: "Zakaj teorija zamenjav ne deluje?" Se pravi, da kljub prepričanju zamenjevalca, da gre pri zamenjevalniku za boljši kader od zamenjanca, civilizacija napreduje počasi, oziroma sploh ne napreduje. A do pravega preboja je bilo treba počakati na dvajseto stoletje, ki je – oplemeniteno tudi z marksistično izkušnjo – dalo končni odgovor na glavno zagato "splošne teorije zamenjav".

Šele med obema vojnama so misleci povsem obrnili fokus in dojeli, da so v preteklosti na teorijo gledali kot na linearni princip, v bistvu pa gre za krožnega. Namreč; v velikih šolah birokratske misli so naredili preboj s tem, ko so med opazovanjem zamenjav ugotovili, da gre za nedialektično kroženje zamenjevalcev, zamenjancev in delno tudi zamenjevalnikov.

Pozorno poslušajte, kaj so ugotovili: današnji zamenjevalec s spremembo politične moči jutri postane zamenjanec, današnji zamenjanec pa istočasno postane zamenjevalec. Zato se družba ne premakne nikamor, ker se zamenjevalci in zamenjanci ves čas vrtijo okoli svoje osi in pribijajo družbo ob tla. Ta princip znotraj "splošne teorije zamenjav" sodobni raziskovalci po prelomnem albumu Pankrtov imenujejo "dolgcajt".

Zelo zanimiva pa je znotraj "dolgcajta" vloga zamenjevalnika. Del njih se spremeni v klasične zamenjance, del pa jih ostaja na poziciji, ki jim jo je namenil prvotni zamenjevalec in postanejo tako imenovani "vsezamenljivi". To so ljudje, ki lahko vedno, za primerno nagrado seveda, prevzamejo vlogo zamenjevalnika, niso pa niti prizadeti, ko postanejo zamenjanci. Zaradi vloge nekakšnega odpada v tem večnem boju med zamenjevalci in zamenjanci jih laično imenujemo "otrobi".

Upamo, da vas bo ta skromni uvod v "splošno teorijo zamenjav" spodbudil k nadaljnjemu študiju te zanimive materije, velja pa pohiteti. Kot kaže, se je pojavil nov zamenjevalec – korovnavirus – ki bo iz vseh nas naredil zamenjance.

 


Zapisi iz močvirja

748 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Splošna teorija zamenjav

27.10.2020

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku.

Začudenje in zgražanje nad vsakodnevnimi zamenjavami izhaja izključno iz tega, ker večina populacije ni seznanjena s "splošno teorijo zamenjav" in z njenimi vplivi na družbeno stvarnost. Da je "splošna teorija zamenjav" tako zelo neznana, je lahko razložljivo: gre za kompleksno teorijo, ki zahteva ne le ogromno predznanja, temveč tudi sposobnost analitičnega in abstraktnega mišljenja. Na srečo je izobrazbena struktura poslušalstva Vala 202 tako visoka, da lahko kot prvi slovenski medij objavimo osnovne gabarite te zanimive in za našo stvarnost celo usodne teorije.

Najprej je treba sprejeti dejstvo, da je vsak izmed nas zamenljiv. Ne glede na to, kaj počnete, kako o sebi intimno mislite, kako ste posebni, neponovljivi in enkratni – zamenljivi ste. Stopnja zamenljivosti se meri s številom "Z"! Višje kot je število, več možnosti imate, da boste zamenjani. Recimo; če ste visok uradnik v kateri kulturnih ustanov, je te dni vaš "Z" nekje okoli 90; pri čemer je "Z–100" število, ob katerem začnete takoj pospravljati pisalno mizo. Najnižje število "Z" – kot poklicna skupina seveda – imajo slovenski politiki. Giblje se nekje med 5 in 10, kar priča o tem, da so politiki praktično nezamenljivi. In resnično! Če pogledamo natančno, so nekateri z nami že trideset let in ti imajo število "Z" med 1 in 2. Še kot zanimivost … V Sloveniji imamo tudi politika s številom "Z–0", kar je globalna posebnost. Gre seveda za Karla Erjavca, ki je absolutno nezamenljiv.

Seveda vas zanima, kako si izračunate število "Z". Obstajajo sicer aplikacije, najlažje pa ga je izračunati na osnovi pogledov sodelavcev. Če vas pogledajo s pomilovanjem, imate število "Z" okoli 50, če pa, ko vas srečajo na hodniku ali na kavi, odkimavajo z glavo, ste proti "Z–80".

Torej; ko se sprijaznite s tem, da ste zamenljivi in ko si izračunate svoje lastno število "Z", ste pripravljeni na naslednji korak. Mimogrede; ustvarjalci te oddaje kot tudi medijska hiša, na valovih katere nas poslušate, smo nevarno blizu "Z–90". Zamenjal nas bo človek, ki je svoje življenje posvetil sestavljanju vagonov, sindikalnemu boju in ustvarjanju države po meri slehernika. Omenjamo pa ga, ker prihajamo v najbolj kompleksni del "splošne teorije zamenjav"! Za njeno dosledno razumevanje se moramo podučiti o osnovnih pojmih. Pri vsaki zamenjavi sodelujejo tri osebe:

  • Zamenjevalec je oseba, ki zamenjuje.
  • Zamenjanec je oseba, ki bo zamenjana.
  • Zamenjevalnik je oseba, ki po navodilu zamenjevalca nadomesti zamenjanca.

Postopek zamenjave praviloma vodi zamenjevalec, ki deluje po dveh osnovnih principih; prvi – vulgarno imenovan tudi "sami naši" – je, da ima zamenjevalec najprej pripravljenega zamenjevalnika in potem na slepo poišče zamenjanca; drugi pa je, da zamenjevalec detektira zamenjanca in šele pozneje poišče zamenjevalnika. Ta princip se – prav tako pogovorno – imenuje: "spakiraj kufre".

Čeprav kompleksno teorijo razlagamo zelo poljudno, se vendar ne moremo izogniti najtežje razumljivi komponenti "splošne teorije zamenjav". Kaj je motiv zamenjevalca, oziroma ko so teorijo preučevali v Aristotelovem krogu, "kaj je osnovno gibalo zamenjav"?

Teorija govori o tem, da zamenjevalec teži k napredku. Zamenjava zamenjanca z zamenjevalnikom poskuša zagotoviti novo kakovost. Zamenjevalca vodi iskrena želja, da bo zamenjava ponesla ta urad, to ministrstvo, ta avtocestni križ, to policijsko enoto, tisti muzej, to medijsko hišo, do nove kakovosti. Da bo z zamenjavo pospešil razvoj, dosegel preboj, popravil krivice, počistil birokratsko navlako, predvsem pa "zrihtal službe najbližjim frendom".

Teorija zamenjav, kot rečeno, preučevana v antiki, nato pa očuvana skozi arabsko srednjeveško misel, je svoje zgodnje kritike dočakala že v renesansi. A do prve resnično uspešne kritiške presoje smo morali počakati na racionalistično misel. Takrat so se mnogi največjih duhov poznega osemnajstega in zgodnjega devetnajstega stoletja vprašali: "Zakaj teorija zamenjav ne deluje?" Se pravi, da kljub prepričanju zamenjevalca, da gre pri zamenjevalniku za boljši kader od zamenjanca, civilizacija napreduje počasi, oziroma sploh ne napreduje. A do pravega preboja je bilo treba počakati na dvajseto stoletje, ki je – oplemeniteno tudi z marksistično izkušnjo – dalo končni odgovor na glavno zagato "splošne teorije zamenjav".

Šele med obema vojnama so misleci povsem obrnili fokus in dojeli, da so v preteklosti na teorijo gledali kot na linearni princip, v bistvu pa gre za krožnega. Namreč; v velikih šolah birokratske misli so naredili preboj s tem, ko so med opazovanjem zamenjav ugotovili, da gre za nedialektično kroženje zamenjevalcev, zamenjancev in delno tudi zamenjevalnikov.

Pozorno poslušajte, kaj so ugotovili: današnji zamenjevalec s spremembo politične moči jutri postane zamenjanec, današnji zamenjanec pa istočasno postane zamenjevalec. Zato se družba ne premakne nikamor, ker se zamenjevalci in zamenjanci ves čas vrtijo okoli svoje osi in pribijajo družbo ob tla. Ta princip znotraj "splošne teorije zamenjav" sodobni raziskovalci po prelomnem albumu Pankrtov imenujejo "dolgcajt".

Zelo zanimiva pa je znotraj "dolgcajta" vloga zamenjevalnika. Del njih se spremeni v klasične zamenjance, del pa jih ostaja na poziciji, ki jim jo je namenil prvotni zamenjevalec in postanejo tako imenovani "vsezamenljivi". To so ljudje, ki lahko vedno, za primerno nagrado seveda, prevzamejo vlogo zamenjevalnika, niso pa niti prizadeti, ko postanejo zamenjanci. Zaradi vloge nekakšnega odpada v tem večnem boju med zamenjevalci in zamenjanci jih laično imenujemo "otrobi".

Upamo, da vas bo ta skromni uvod v "splošno teorijo zamenjav" spodbudil k nadaljnjemu študiju te zanimive materije, velja pa pohiteti. Kot kaže, se je pojavil nov zamenjevalec – korovnavirus – ki bo iz vseh nas naredil zamenjance.

 


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov