Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2359 epizod
2359 epizod
Kultura 202.
"Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi" je letošnja tema mednarodnega muzejskega dneva, ki ga praznujemo že od leta 1977. Več kot 37.000 muzejev v več kot 158 državah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Med njimi je tudi Slovenija s svojo mrežo raznovrstnih muzejev in galerij - z dnevom odprtih vrat in številnimi prireditvami. foto: ICOM Slovenija
Če za najpopularnejši strip na svetu velja strip o debelem, lenem in nergavem oranžnem mačku - največ dnevnih časopisov izdaja prav Garfielda - pa je strip o Charlieju Brownu, Snoopyju in njunih prijateljih, ki so ga poimenovali The Peanuts, označen kot najdaljša zgodba, ki jo je kadarkoli povedal en sam človek. Avtor stripa Charles Monroe Schulz je strip risal v obliki pasic s štirimi polji vsak dan, 50 let. Izbor najboljših že nekaj let v knjižicah Mulčki izdaja založba Graffit.
Profesor doktor Boris Kryštufek je muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki ga na Valu 202 običajno gostimo, ko govorimo o naravoslovnih zbirkah, biodiverziteti, malih sesalcih in drugih zooloških temah. Danes pa nam pove, kaj rad bere in priporoča v branje.
Iniciativa kolektiva Avtomatik delovišče je kot apel za bolj premišljeno ravnanje z okoljem ustvarila PARKirno MESTO, zeleno oazo sredi Ukmarjevega trga v Kopru. Gosta: arhitekt Erik Juriševič in krajinska arhitektka Mateja Filipič.
Premiera avtorskega projekta Slaba družba igralca in režiserja Vita Weissa bo v okviru programa Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Dvem spletnih premieram sledi gledališka premiera. Na odru Male Drame SNG Ljubljana bo premiera igre Škorpijon. Dramo Véronique Olmi je režirala Nina Šorak. Z ekskluzivnim solo - duo - solo nastopom Boštjana Gombača in Eduarda Raona se nadaljuje ciklus Cankarjevi torki - v spletnem prenosu na YouTube kanalu in Facebook strani Cankarjevega doma. Foto: Nada Žgank
Jan Barič je 27-letnik, ki ima rad les. Pod svojo znamko JB design & architecture že nekaj let uspešno skicira, brusi, pili in oblikuje svoje umetnine - najprej zase, nato pa še za vse ostale. Svoje izdelke uspešno pošilja po vsem svetu, za svojega ga je vzela tudi Michelangelova fundacija iz Ženeve. A vse se je zares začelo, ko je bil še majhen, radoveden in je namesto na kolo dedku sledil v delavnico.
Katero knjigo v branje priporoča vodja konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve?
Vabljeni na arhitekturni sprehod po Trgu republike, ki je doživel številne preobrazbe, po Trgu Evrope, ki bo združil italijansko in slovensko Gorico ter po Trgu mladinskih in delovnih brigad, ki doživlja zeleno preobrazbo. Gosti oddaje so župan Mestne občine Nova Gorica in arhitekti Boštjan Vuga, Miloš Kosec in Rok Žnidaršič.
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani do 15. maja predstavljajo svoja dela letošnji nagrajenci Riharda Jakopiča: Milena Usenik in Franc Novinc, ki bosta nagrado prejela za življenjsko delo, in Silvester Plotajs Sicoe, prejemnik Jakopičeve nagrade 2021. V Studiu Umetnostne galerije Maribor priznani mariborski slikar, grafik in restavrator Stojan Grauf z razstavo, ki jo je naslovil Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje, opominja na naravne lepote v našem okolju, ki pa jih vse bolj uničujemo.
Letos mineva 140 let od smrti Josipa Jurčiča, umrl je 3. maja leta 1881, letošnje leto pa je razglašeno za Jurčičevo leto. Ob tem letos mineva tudi 160 let, odkar je napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači, star je bil le 17 let, s katero je začel svojo pisateljsko pot, ki ga je uvrstila med najvidnejše slovenske književnike. Je avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, pa tudi prvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem Tatenbah. Čeprav je umrl razmeroma mlad, pri 37. letih za tuberkulozo, je imel za sabo velik opus in njegova smrt je takrat med Slovenci precej odmevala. Njegov pogreb je bil takrat prvi tak večji in kot pravi literarna zgodovinarka in profesorica z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, doktorica Urška Perenič, bi mu lahko rekli kar narodna manifestacija.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled razstava, posvečena življenju in delu slovenske znanstvenice Branislave Sušnik v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Vzdevek "La Doctora" so ji nadeli paragvajski staroselci. Med njimi se je počutila bolj domače kot v nacionalni državi. Antropologinja je veliko prispevala k oblikovanju narodne identitete Paragvaja, za kar je bila leta 1996 od paragvajskega predsednika tudi nagrajena z nazivom častne državljanke. Skozi njeno življenje nas popelje antropologinja dr. Marija Mojca Terčelj s Fakulete za humanistične študije Koper.
Zgodba o Rumi in kapitanu avtorice Saše Pavček je najprej izšla v knjigi kot slikanica, zdaj pa je dobila nadaljevanje še v obliki radijske igre. Gre za otroško Odisejo, v kateri se psička Rumi poda na plovbo s kapitanom, upokojenim ekonomistom, malo sitnim in jezljivim Adrijanom, a prava kapitanka je v resnici ona. Premiera radijske igre, ki jo je uglasbil Jerko Novak, bo v nedeljo, 2. maja, ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija.
Mednarodna potujoča razstava ''Ženske o ženskah'' gostuje v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. Razstava, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta Rise of women s številnimi aktivnostmi, je posvečena ženski v kulturi zahodnega Balkana. V Galeriji P74 v Ljubljani pa razstava z naslovom "Rdeče / Roza - Razmišljanje o barvi'' predstavlja dve stari-novi deli Mladena Stilinovića: ambient rdeče in ambient roza.
Irena Matko Lukan je urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga, soorganizatorka in sovodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, sourednica zbornikov in priročnikov. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. V priporočilu je Irena Matko Lukan združila več različnih predlogov za otroke, mlade in za bolj ali manj odrasle.
"Velike stvari za male vasi" je projekt prostorskega razvoja gorenjske vasi Ovsiše, kjer živi 200 prebivalcev.
Tri umetnice in kuratorka na razstavi This Situation Has Developed Over a Long Time v ljubljanski Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem. V mariborskem razstavišču KiBela se z multimedjsko instalacijo Sub Persona II o varovanju gozdov predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu, doma na Dolenjskem, kjer vrednote, ki jih zagovarja v svojih projektih, tudi živi.
Žabci so komična stripovska zbirka mlade ilustratorke Dore Kaštrun, ki je nedavno izšla pri založbi VigeVageKnjige. Na dobrih stotih straneh se žabca, glavna junaka stripov, ukvarjata z družbenimi problematikami, ki bodejo v oči, a jih radi spregledamo in ne obravnavamo zavestno. Žabca se težav lotevata iz hudomušnega zornega kota, ki jima pomaga, da v zaskrbljujočih situacijah ostaneta pozitivna.
Nejc Krevs je radijski in televizijski novinar in voditelj, poročevalec in pisec, pa tudi košarkar in estet. Svoja razmišljanja, intervjuje in eseje občasno objavlja v revijalnih izdajah. Od leta 2015 je sodelavec oddaje Radio Ga Ga na našem 1. programu. Nejc Krevs je marca izdal knjižni prvenec z naslovom Besedna artilerija. V njem je izbor kratkih kratkih kolumn, ki jih je med letoma 2015 in 2020 prebiral v oddaji Radio Ga Ga.
Stanovanjski fond je zelo star in dotrajan. Zaradi tega se veliko ljudi srečuje s težavami, kot so vlaga, slaba izolacija, pomanjkanje naravne svetlobe. V času, ko se pričakuje, da bo dom prevzel vse druge funkcije in vse druge prostore, ki jih v življenju uporabljamo, stanovanjske razmere postajajo bolj naporne, lahko tudi škodljive. Maša Hawlina, članica Inštituta za študije stanovanj in prostora (Zadrugator), opozarja na slabo reguliranost in nasičenost najemniškega trga.
Eden najbolj uspešnih slovenskih romanov tega tisočletja roman Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnovič dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Miha Švalj je Gorana Vojnoviča poklical in ga med drugim vprašal, ali ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega 'korona leta'…
Neveljaven email naslov