Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela Giuseppa Torellija, Francesca Saveria Geminianija, Arcangela Corellija in Luigija Cherubinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
-nastop Vokalne skupine Gallina
-začetek festivala korenite zvočne hoje TO)pôt

Na sporedu skladateljev Klavirski trio št. 2 v e – molu, op. 67 v izvedbi Tria Lorenz.

Pesnik Kajetan Kovič bere svoj sonet.
Posneto leta 2001.

Na sporedu skladateljeva orkestrska suita Planeti v izvedbi Komornega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

"Točno tam, kjer se stikata vzhod in zahod, zemlja in nebesa, je tudi globoka izraznost Živkovićeve glasbe. Povezava ritma in melodije, razumnosti in fantazije, balkanske ljudskosti in natančnosti evropske šole. Je samozavesten in karizmatičen skladatelj in ima pravo mero talenta, sugestivnosti in inteligence," je o skladatelju in tolkalistu Nebojši Jovanu Živkoviću napisal muzikolog in direktor Izraelskega centra za glasbo Dušan Mihalek.

Knjižna zbirka Rak samotar je bogatejša za Varljive postelje, dvojezični knjigi kratke pripovedi avtorjev Ismata Chughtaia in Saadata Hasana Manta. Urdujska literarna ustvarjalca sta začela pisati sredi družbenih pretresov, preden je Indija postala neodvisna, krvave posledice njene razdelitve pa so močno pretresle oba. Danes veljata za temeljna predstavnika moderne úrdujske književnosti, ki je pri nas še zelo slabo poznana. Približujejo nam jo Tina Mahkota, ki je njune zgodbe iz angleščine prevedla v slovenščino, urednica knjižne zbirke dr. Ana Jelnikar, prevajalka in raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter založba Sanje, pod okriljem katere so izbrana besedila Ismata Chughtaia in Saadata Hasana Manta izšla. Gostimo dr. Ano Jelnikar.
Posneto leta 2023.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte klarinetistove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa.

V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 26. septembra, ob 17.05.

Igra ima le na začetku in le na videz obliko običajne vsebinsko prazne pogovorne oddaje na nočnem radijskem programu. Resničnost pa je okrutnejša.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Simon, voditelj pogovorne oddaje - Matej Recer
Barbara - Ajda Toman
Žana - Neva Flajs
Soseda - Jana Zupančič

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiu Radia Slovenija maja 2006.

V svetu podob srečnih in lepih posameznikov se o duševnem oziroma mentalnem zdravju tako rekoč ne spodobi govoriti, saj se ga razume kot imperativ teh podob, čeravno še zdaleč ni tako oziroma pogosto ravno nasprotno. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot "stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost." Kljub temu védenju, pa je ravno ta del človekovega zdravja tako rekoč anonimen in prepuščen posamezniku. Ko nastanejo težave, se prepogosto odpravlja le simptome, vzroke zanje se nagovarja redkeje. Zagotovo pa se o duševnem zdravju govori preredko, še posebej pri otrocih in mladih odraslih. Zdravje te skupine v najširšem pomenu, nam namreč kaže smer v katero se bo razvijala družba in s tem svet, v katerem živimo in bomo živeli. Sicer pa nam dejstvo, da nekatere države že ustanavljajo ministrstva za osamljenost in srečo sámo kaže nato, da imamo kot skupnost na področju duševnega zdravja velike težave, ki si jih zares ne želimo priznati, s tem pa jih tudi naslavljamo manj ustrezno.

Sogovornik – dr. Matjaž Lunaček

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija Uredništva za kulturo, september 2024

Med najbolj znanimi psihološkimi študijami vseh časov je prav gotovo tudi tako imenovani Milgramov eksperiment. Leta 1963 ga je izvedel profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale Stanley Milgram. Opravil je poskus, v katerem se je osredotočil na konflikt med posameznikovo poslušnostjo avtoriteti in osebno vestjo. Kaj prevaga – prvo ali drugo? Kakšne okoliščine povzročijo, da ljudje ravnamo v nasprotju z lastnimi moralnimi normami, kar posledično lahko vodi do najbolj krutih dejanj. Ko so namreč ljudje po drugi svetovni vojni izvedeli za koncentracijska taborišča in druga nacistična grozodejstva, za holokavst, so bili osupli. Kako je možno, da so pri zločinih in okrutnih dejanjih sodelovali tudi številni na pogled običajni ljudje? Profesorju na Stanleyju Milgramu ta moralni konflikt, po njegovih besedah, ni dal miru: »Vprašal sem se, kako je mogoče, da so navadni ljudje, ki so bili sicer v svojem vsakdanjem življenju prijazni in spodobni, lahko ravnali tako brezčutno, nečloveško, brez kakršnihkoli zavor.« Do kakšnih spoznanj je Milgram s svojim eksperimentom prišel, bo v oddaji Glasovi svetov pojasnil psiholog prof. dr. Bojan Musil z Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 220 let od skladateljevega rojstva.Za časa življenja se je najbolj proslavil z operama Življenje za carja ter Ruslan in Ljudmila, cenjene pa so tudi njegove vokalne skladbe, med njimi sakralne in samospevi oz. romance, ki so vse po vrsti prežete s patosom in strastjo.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Glasba nastaja spontano, kot odsev navdiha, nastaja pa tudi za posebne priložnosti in namene. V slogovnem obdobju romantike je glasba kraljevala v koncertnih dvoranah. Ko so prišli drugačni slogi, ko se je glasba navzela ekspresionističnega duha, se je romantika preselila drugam, tudi k filmu. Dvajseto stoletje je umetnosti ponudilo različnost. Pravila so se spremenila, ponekod poenotila, drugod razvrednotila. Richard Addinsell je napisal Varšavski koncert, ki je kot filmska glasba prerasel svoj prvinski namen. John Adams pa je s skladbo Nauk o harmoniji prestopil tok nove glasbe, ki ga je zarisala druga dunajska šola. Ustvaril je dopadljivo glasbo.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Od vseh letnih časov nas jesen že od nekdaj najhitreje zaziblje v melanholično svetobolje. Pogledujemo čez ramo, da bi videli, kaj smo pustili za seboj, in v daljavo, da bi videli, kaj nas čaka za vogalom. V tokratnem Srcu šansona nam bodo pri tem pomagale zamišljene pesmi v izvedbah Franka Sinatre, Charlesa Aznavoura, Billie Holiday in drugih.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izvajalci.

Prisluhnili bomo sodobnim pristopom v vmesnih poljih med prakso terenskih posnetkov in elektroakustično glasbo. Prisluhnili bomo sodelovanju irske skladateljice Karen Power z Quiet Music Ensemble in zaključku prepletenih zvočnih krajin japonskega dvojca Taku Unami in Toshiya Tsunoda …

Iračan Rodaan Al Galidi je po študiju zbežal iz rojstne dežele, da bi se izognil vojaški obveznosti, in leta 1998 prišel na Nizozemsko. Sam se je naučil novega jezika in začel v njem pisati kolumne, prozo in poezijo. Njegov četrti, leta 2009 izdani roman Avtist in poštni golob je leta 2011 dobil nagrado Evropske unije za književnost. Odlomek, v katerem izvemo, kako je bil spočet glavni lik romana, avtist s posebnimi darovi, je prevedla Stana Anželj.

Interpretira Primož Pirnat,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tesa Drev Juh,
Posneto leta 2016.

Če bi Ludwig van Beethoven živel v dvajsetem stoletju, bi najbrž poslušal tudi jazz. Morda celo v svoji rojstni hiši, kjer poteka cikel koncertov pod naslovom "Sisters in Jazz - Sestre v jazzu". V njem nastopajo izključno jazzistke, ki se ponavadi prvič dobijo na dan koncerta. Edine skupne priprave imajo na tonski vaji, potem pa je na vrsti koncert, poln presenečenj.
Oktobra lansko leto so tako v Beethoven House v Bonnu (Nemčija) nastopile Izabella Effenberg (vibrafon, sundrum, steel drum, array mbira), Isabelle Bodenseh (flavta), Milena Hoge (harfa), Katharina Gross (bas) in Impogen Gleichauf (bobni).
Koncert je posnel nemški nacionalni radio v Berlinu in pridobili smo ga z mreže EBU.