Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. JOHANN JOSEPH FUX:
SONATA A QUATTRO
Orkester: CONCENTUS MUSICUS Z DUNAJA
Dirigent: NIKOLAUS HARNONCOURT


2. CARL DITTERS VON DITTERSDORF:
KONCERT ZA KLAVIR IN GODALNI ORKESTER V A-DURU
Člani ansamla GAMERITH CONSORT

3. GEORG CHRISTOPH WAGENSEIL:
SONATA ŠT. 3 V C-DURU, SUITE DES PIECES
Člani ansambla PICCOLO CONCERTO WIEN


4. LEOPOLD MOZART
OTROŠKA SIMFONIJA
STUTTGARTSKI KOMORNI ORKESTER
Dirigent: KARL MÜNCHINGER

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Drevi vas ob 20-ih v svojo družbo vabi Tjaša Krajnc. V okviru Komornega studia bomo danes poslušali 4. koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, na katerem je nastopil kvartet saksofonov Arcis iz Nemčije ter pianistki iz Turčije, dvojčici Férhan in Férzan Önder.

Festival Ljubljana vabi na 8. koncert cikla Mladi virtuozi, na katerem bosta ob 19. uri v Viteški dvorani Križank nastopili pianistka Mitra Kotte in harfistka Naja Mohorič. Izvajali bosta dela Beethovna, Brahmsa, Händla, Walter-Küneja, Pigovata, Muženiča in Ravela.

Ljubitelji opere pa vabljeni v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer si boste lahko ogledali premiero opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija. Na oder ljubljanske Opere se po uspešnici Seviljski brivec vrača prekaljeni operni režiser Krešimir Dolenčić. Orkester in pevce bo vodil gostujoči maestro Simon Krečič.

1. WOLFGANG AMADEUS MOZART
Solist (rog): BOŠTJAN LIPOVŠEK
Orkester: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dirigent: EVAN CHRIST

2. FRANZ SCHUBERT:
KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, D. 28
Klavir: JASMINKA STANČUL
Violina: WERNER HINK
Violončelo: FRITZ DOLEZAL

Sodobni nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger (1929), ki je za svoje pesniško in esejistično delo prejel številne literarne nagrade, velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo pa zaznamujejo intimna občutja, odsevi človekovih tragičnih izkušenj, pa tudi posameznikov spopad z danimi družbenimi razmerami. Pesem Izginuli, ki jo je prevedel Niko Grafenauer, ima tudi sarkastičen ton, sicer značilen za njegovo pesniško ustvarjanje. Pesem interpretira Brane Grubar.

1. LUDWIG VAN BEETHOVEN:
SIMFONIJA ŠT. 6 V F-DURU, OP. 68, PASTORALNA
Orkester: BERLINSKI FILHARMONIKI
Dirigent: HERBERT VON KARAJAN

2. ALEXANDER VON ZEMLINSKY:
PODEŽELSKI PLESI, OP. 1
Klavir: KATE WITTLICH

S Fideliem pa se je skladatelj tudi pošteno namučil, med drugim tudi z uverturami, saj so med večkratno predelavo partiture nastale kar štiri.

Skladatelja in njegov glasbeni slog je pomembno zaznamovalo že dogajanje pred drugo svetovno vojno, v času, ko je na oblast prišel Stalin in začel neizprosno zatirati vse umetnike, ki niso ustvarjali v skladu z njegovimi nazori. V tem času je Partija Šostakoviča prvič javno ožigosala. Svoje komponiranje je bil zato prisiljen prilagoditi zahtevam socialističnega realizma, v njegovem zasebnem življenju pa so zavladali nemir, negotovost in globoka žalost ter jeza nad tiranijo, ki se je vztrajno večala in krepila.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Jože Plečnik je zaradi svojega edinstvenega pristopa vzor in navdih na različnih področjih. Na predelavi klasičnih form in povezavi tradicije in modernizma je združeval staro in novo, njegovo povezovanje svetov pa je še posebej zanimivo pri spomenikih NOB. Čeprav je povojna oblast želela prekiniti predvojne, še posebno krščanske vsebine, se to v Plečnikovih spomenikih ne kaže. Tudi tukaj je mojster povezal na prvi pogled nezdružljivo. Kako so Plečnikovi spomeniki obravnavali oba svetova in ali v njegovem delu lahko najdemo vzor za naš svet? Gost oddaje je arhitekt Andrej Hrausky.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Vračamo se v čas analognih posnetkov, ki so jih založbe izdajale na vinilnih ploščah. Imena izvajalcev mogoče niso več tako znana današnjemu poslušalcu klavirske glasbe, saj v obilici izjemnih interpretov preprosto ni več mogoče nameniti pozornosti vsem, ki si jo vsekakor zaslužijo. Upamo, da vam bo naš izbor odkril kakšno novo dragocenost ali obudil spomin na nekoč živo preteklost.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji podrobneje predstavljamo novo uprizoritev komične opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija, pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča bo premiero doživela nocoj na odru ljubljanske Opere, in obsežno monografijo o kulturni dediščini severovzhodne Slovenije »Dediči prostora, varuhi pomnikov«, ki so jo pripravili sodelavci mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine ob 60-letnici delovanja te ustanove. V ameriški zvezni državi Utah se danes začenja festival neodvisnega filma Sundance, ki bo v celoti potekal na spletu, v Galeriji Photon, centru za sodobno fotografijo v Ljubljani, pa danes odpirajo razstavo dveh ustvarjalcev v okviru tako imenovanega Avtorskega dialoga: Lina Gerkmana in Jakuba Staneka.

Kakšne so prstne blazinice harfistke, ki vadi več ur na dan, kako spremlja koncerte kolegov harfistov in katero glasbo najraje sama izvaja?
Poleg pogovora z glasbenico prisluhnite še odlomku iz dela Saga Žarka Živkovića in sklepnemu delu Koncerta za harfo in orkester Francoisa Adriena Boieldieuja, za izvedbo katerega je Lara Pelikan prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v glasbeni šoli Celje. Najprej je bila učenka Daliborja Bernatoviča, nato pa jo je skozi osnovno in srednjo stopnjo poučevala Erika Frantar. Nižjo glasbeno šolo je končala leta 2012, nato pa je svojo pot nadaljevala kot dijakinja umetniškega programa na I. gimnaziji v Celju. Leta 2016 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred Mojce Zlobko Vajgl, kjer je leta 2019 diplomirala, nato pa vpisala še magistrski študij. Trenutno je študentka Mojce Zlobko Vajgl, je pa v času magistrskega študija prek izmenjave Erazmus študirala tudi v Italiji, kjer je bila študentka Patricie Tasini.
Uspešno se je predstavila na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer je osvojila več nagrad, zlatih, srebrnih in bronastih plaket, poleg tega se redno udeležuje tudi različnih seminarjev in mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih harfistih.
Veliko je sodelovala tudi v različnih komornih sestavih in orkestrih tako doma kot tudi v tujini. Redno se predstavlja na festivalih in solističnih koncertih, kjer izvaja tudi nova dela za harfo. V letu 2020 je kot solistka nastopila z orkestrom Catabile, lani pa se je kot solistka prestavila z orkestrom SNG Maribor in za svoj nastop prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist. / Čutim, da bom kmalu strl / poslednji oreh / neumnosti. // Še korak, pa se zvrnem v / vedrino! // uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila nikakor ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.

V današnjii oddaji se bomo posvetili Beethovnovi scenski glasbi za Goethejevo tragedijo Egmont in predstavili novi posnetek na zgodovinskih glasbilih, ki sta ga izdala Helsinški baročni orkester in dirigent Aapo Häkkinen.

"Lovre je predobro poznal Manico in njen značaj, da bi se bal zanjo; ali vendar je imel nekatero uro, da so ga obhajale otožne misli, misli, ki so kakor nezgodne oblačice zdaj pa zdaj zaslanjale jasno, lepo solnce njegove sreče. Saj ni imel ničesar drugega zase kakor ljubezen; vse drugo je bilo proti njemu. Kolikokrat bode še solnce izhajalo in zahajalo, preden bo mogel odkrito povedati, kar bi se zdelo zdaj ne samo predrzno, temveč marsikomu še smešno, da je oči obrnil previsoko, da je sam sebe pozabil."

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser: Alen Jelen
Asistentka režiserja: Renata Vidič
Tonski mojster: Vojko Kokot
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij - julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Poslušamo pevce in godce s Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem in okoliških naselij in zaselkov, kot so zapeli in zaigrali leta 1978. Nekaj pesmi je splošno znanih, vmes pa tudi kakšna čisto posebna različica …

Osmega decembra 2021 je v dvorani Union v Mariboru prvič nastopil kvartet saksofonov Arcis iz Nemčije, ki so ga ustanovili leta 2009 na Univerzi za glasbo in gledališke umetnosti v Münchnu. Sodelovali sta gostujoči pianistki iz Turčije, dvojčici Ferhan in Ferzan Önder, ki sta študirali na Univerzi za glasbo in gledališke umetnosti na Dunaju. V Mariboru so nastopili saksofonisti Claus Hierluksch, sopranski saksofon, Ricárda Fussk, altovski saksofon, Edoárdo Zotti, tenorski saksofon, in Jure Knez, baritonski saksofon. Kvartet Arcis je že od leta 2014 član Evropske akademije za komorno glasbo, poleg nastopov v Nemčiji in drugod po Evropi je izvedel že več koncertnih turnej od Združenih držav Amerike do Kitajske. Edini slovenski glasbenik v zasedbi je saksofonist Jure Knez Radeč, ki živi in dela v Münchnu in bo tudi gost Komornega studia. Glasbeniki so v razgibanem sporedu s tematiko ruske glasbe 20. stoletja in sodobnosti s saksofonisti izvedli prvi Simfonični ples, op. 45, Sergeja Rahmaninova iz orkestrske suite v treh stavkih, ki je skladateljevo zadnje delo, nastalo leta 1940. Priredbo za kvartet saksofonov in klavirski duo je napisal aranžer Miha Ferk, ki je priredil tudi drugo delo koncerta: orkestrsko suito s sedmimi stavki iz priljubljenega baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva iz leta 1936. V drugem delu koncerta so pri nas prvič izvedli Rusko plesno suito za kvartet saksofonov in klavirski duo, ki jo je pred tremi leti zanje napisal sodobni ruski skladatelj in violinist Aleksej Igudesman iz Sankt Peterburga, danes pa živi na Dunaju. Igudesmanov glasbeni slog temelji na kombinaciji in mešanju značilnosti filmske in popularne glasbe, minimalizma in klasike, vsebuje pa tudi značilnosti ruskih ljudskih plesov. V suiti s podnaslovom Od Sankt Peterburga do Vladivostoka so v sedmih stavkih predstavili različne kombinacije instrumentov skozi glasbeno popotovanje po raznovrstni pokrajini ruskega ljudskega melosa.

Junak igre je človek brez lastnega obraza, ki ne spreminja le oblek, temveč tudi obraz glede na obleko in obraz vsakokratnega šefa. Znajde se v položaju, ko bi moral poiskati svoj pravi obraz, pa ga med zavrženimi in zaprašenimi obličji ne najde več. Rozmanova metafora o konformizmu je pisana z ironijo in humorjem, kar le še poudarja njeno satirično ost.

Avtor: Smiljan Rozman
Režiserka: Rosanda Sajko
Tonski mojster: Mladen Fortič

Nastopata: Duša Počkaj in Jurij Souček

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1965.

Glasbena medigra.

Andrej Ciuha se je kot pesnik uveljavil v reviji Mentor, pesmi za oddajo pa smo izbrali iz njegovih zbirk Ti si tako lepa ter Črni in beli biseri, ki sta izšli leta 2012. Andrej Ciuha piše pesmi v dialogu s svojim likovnim ustvarjanjem, lani avgusta je v galeriji Stolp na Blejskem gradu tako predstavil obe strani svojega ustvarjanja.
Interpretira Željko Hrs.

Conlon Nancarrow se je rodil istega leta kot John Cage, leta 1912, danes pa ga uvrščamo med najinovativnejše skladatelje dvajsetega stoletja. Nancarrow je večino svojega ustvarjanja posvetil delom za avtomatični klavir oziroma pianolo. Gre za klavir, ki samodejno izvaja glasbo, sicer zapisano na papirnih trakovih z luknjicami in režami. Izdelava teh trakov zahteva izjemno natančnost in veliko časa. Nancarrow se je za to glasbilo odločil, ko so ga dokončno razočarale omejitve človekovih sposobnosti igranja na klavir.