Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • četrtek, 23. jul. 2020

Radio Prvi • čet, 23. jul.

00:00
Poročila


Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ena največjih in najmnožičnejših prireditev ljudskega izročila na Slovenskem, letos zaznamuje šestdeseti jubilej. O splavarskem izročilu in ohranjanju tovrstne dediščine pa tudi o tem, da je Ljubno ob Savinji dejavno v Evropski splavarski zvezi, bosta po polnoči spregovorila predsednik tamkajšnjega Flosarskega društva David Pečnik in poznavalec splavarskega izročila na Slovenskem Martin Juvan. Pripravlja Teodor Bostič.


01:00
Poročila


02:00
Poročila


03:00
Poročila


04:00
Poročila


05:00
Poročila


05:10
Jutranji program


05:20
Vremenska napoved


Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Ob razlikovanju mnenj, kakšno pot naj ubere Združena Evropa, se vedno bolj kaže, da obstajajo različni načini dojemanja življenja in še večje razlike glede ravnanja in dela pri prebivalcih na severu, v Skandinaviji, in na južnem, sredozemskem delu Evrope. Zato ni slučaj, da je sv. papež Janez Pavel II. razglasil sv. Brigito Švedsko za sozaščitnico vse Evrope. Brigita je bila rojena na Švedskem l. 1302 v kraju zraven Uppsale. Že Latinci so rekli: Nomen est omen, Ime pove vse. In njeno ime, ki je keltskega izvora, naj bi pomenilo krepostno ženo. Zanjo je bila značilna pokončna, etična drža, nakazovala je poznejšo tipično skandinavsko protestantsko etiko, ki je še danes znana, tudi pri njenih nevernih rojakih. Brigita se je najprej izkazala za izjemno vzgojiteljico svojih osmih otrok. Ena izmed njenih hčera je prav tako zaslovela po poštenju in postala sveta Katarina (Karin) Švedska. Zato se ne čudimo, da je kralj Magnus Brigito povabil na dvor, da bi njegovo nevesto Blanco iz Namurja uvedla v švedsko kulturo. Brigita je vedela, da vsaka država potrebuje izobražene in razgledane ljudi, zato je ustanavljala samostane in šole. Prav tako pa se je zavedala, da se civilizacijska stopnja vsakega naroda kaže v skrbi za stare in bolne, zato je ustanavljala tudi bolnišnice. Toda v Brigiti je bil tudi nemiren duh, hotela je potovati, tako v oddaljene kraje kot v globino svoje duše. Zato sta se z možem Ulfom odpravila na romanje k sv. Jakobu v Compostelo. Pot ju je vodila tudi skozi druge romarske kraje. Rada sta se ustavila v Assisiju, saj jima je sveti Frančišek veliko pomenil. Ta svetnik iz sončne Umbrije jima je pomagal, da je iz njunega življenja sevalo tudi pristno krščansko veselje. Brigiti je bil blizu latinski značaj Evrope. Zato se je po romanju v Compostelo in po smrti svojega moža rada nastanila v Rimu. Zaradi opisov duhovnih doživetij bi jo lahko celo imeli za predhodnico poznejše španske mistike. S temi potezami svojega življenja pa nam sv. Brigita kaže, da sta srečanje in združitev severne, germanske, etično stroge Evrope z južno, latinsko, družabno in sredozemsko razigrano, vendarle mogoča. Prostor tega srečevanja sta etična skrb za drugega in duhovni notranji svet, ki ga je treba spoštovati, saj izraža veličino vsakega posameznika. V teh počitniških dneh se v nas prebujajo lepe želje po potovanjih v daljne kraje, sv. Brigita pa nam kaže, da je mogoče potovati tudi zelo daleč po globinah naše duše. Pri tem pa je treba paziti, saj je najlepša pot takrat, ko lahko potujemo z drugimi.


06:00
Poročila


06:08
Jutranji koledar


06:15
Vreme z meteorologom


06:30
Poročila


Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.


08:00
Poročila


Zdravstvene organizacije na eni strani priporočajo uživanje jedi iz rib do dvakrat na teden, saj so vir za zdravje koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Na drugi strani pa pred njimi opozarjajo, ko omenjajo hrano, ki je pogosteje vzrok za prebavne težave. Temu se je s pravilno izbiro rib in morskih sadežev ter pravilno pripravo mogoče izogniti. Kako izbrati sveže surovine, kje jih shraniti do začetka kuhanja ter predvsem, kako pripraviti ribe in morske sadeže, da bo to pravo majhno kulinarično doživetje, v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kuharski mojster Jakob Polajžer.


Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.


08:42
Obvestila


09:00
Poročila


Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več, nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili h praskanju. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok bo svetovala klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay


10:00
Poročila


Staranje prinaša težave s spominom, predvsem kratkoročnim. Vendar z rednim izvajanjem vaj, ki jih priporoča certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko okrepimo svoje sposobnosti pomnjenja in pozornosti. Koristno je reševanje križank, pa tudi izvajanje vaj za ravnotežje, poslušanje in pripovedovanje ter nova poznanstva.


11:00
Poročila


12:00
Poročila


Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


13:23
Osmrtnice, obvestila


14:00
Poročila


Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.


16:15
Obvestila


17:00
Poročila


Evropska unija se je z Zelenim dogovorom zvezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Komisija je pripravila strategije za preoblikovanje posameznih področij, med drugim za trajnostno pridelavo in porabo hrane, imenovano Od vil do vilic, ter strategijo biotske raznovrstnosti. Pri teh imajo pomembno vlogo kmetje, kot skrbniki podeželjskega prostora. Cilji strategij so zelo ambiciozni. Med drugim zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico v desetih letih in povečanje obsega ekološke pridelave hrane na četrtino kmetijskih površin. Družba od kmetov pričakuje, ne samo, da bodo pridelovali varno in zdravo hrano, ampak da bodo to počeli tako, da bodo ohranjali naravne vire in okolje. Kako to doseči? Kakšne so zelene tehnologije pridelave hrane, so slovenskim kmetom dostopne? Koliko bodo po koronskih krizah potrošniki dovzetni na hrano, ki bo nosila oznake, da je pridelana z manj nafte, manj vode in manj pesticidi? O tem Jernejka Drolec pogovarjala in gosti: • Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, • Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, • Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo Maribor, • Zvone Černelič, biodinamični kmet in predsednik Društva za biodonamično gospodarjenje Ajda Posavje.


18:00
Poročila


Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.


Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.


Lisica reče volku, da bo imel srečen dan, pa mu gre vse narobe. Pripoveduje: Boris Cavazza. Lužiškosrbska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1975.


Sašo Avsenik je s svojim ansamblom na glasbeno pot stopil leta 2009 in tako začel pisati novo poglavje v Avsenikovi glasbi. Ansambel je prvič nastopil na televiziji leta 2009 v kultni oddaji Musikantenstadl ali po naše Senik godcev. Odziv občinstva in gledalcev je presegel najdrznejša pričakovanja. Še istega leta so se lotili svoje prve samostojne plošče Na sončni strani Alp. Začeli so nizati ne le nastope doma in v tujini, ampak tudi glasbene plošče. Člani skupine so: Sašo Avsenik (harmonika), Matic Plevel (kitara), Aleš Jurman (bas oz. bariton), Dejan Zupan (vokal), Lucija Selak (vokal), Tommy Budin (klarinet) in Denis Daneu (trobenta). Ansambel Saša Avsenika je tokrat nastopil s komorno zasedbo godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na sporedu pa so skladbe, ki sodijo v železni repertoar Avsenikove glasbe. Koncert so zaradi slabega vremena izvedli v Studiu 26 Radia Slovenija. “Ta koncert je za nas prvi po treh mesecih premora in se ga veselimo z odgovornostjo, da bomo na slovenskem biseru – ob Blejskem jezeru lahko izvajali nepozabne Avsenikove viže v sožitju z godalno zasedbo radijskega orkestra. Zagotovo lepa zgodba.” Sašo Avsenik


21:00
Poročila


David Albahari, eden najpomembnejših pisateljev nekdanje Jugoslavije, se je rodil leta 1948 v Peći na Kosovu, od srede devetedesetih let pa živi v Kanadi. Njegova dela so prevedena v več kot 15 jezikov; v slovenščini so izšli izbor zgodb Besede so nekaj drugega in romana Vaba in Götz in Meyer. Poleg številnih drugih nagrad je leta 2012 prejel tudi mednarodno nagrado vilenica. Njegova pripoved je na videz preprosta, vendar zahteva počasno branje – skoraj kot poezija. Odstira raznovrstno problematiko, prikazuje medčloveške odnose, odpira bivanjska in etična vprašanja, razmišlja o krivdi in grehu, o pisanju samem ... in marsikaj pušča odprto. Pogosta tema njegovega pisanja je spraševanje o identiteti. Literarni večer je pripravil Andrej Blatnik.


Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat bomo poslušali nekaj pesmi z nove male plošče »Med borovci« Luka Gluvića, novi single ter eno lansko pesem skupine Edenon ter dve starejši pesmi Ksenije Jus.


23:00
Poročila


»Kaj, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako nekdo pride do tega, da se odloči za tako pot. Predvsem pa: ali je mogoče živeti s posledicami. Tudi tu odgovora prav zares nisem vedela vnaprej.« Tako je v enem od intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten [els bérten] o svojem romanu Vsi si želimo nebes, ki je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri bralcih kot kritikih. Prizorišče dogajanja je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Avtorica sugestivno in dinamično s perspektive štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in lojalnosti, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic svojih lastnih odločitev. Prevod Stana Anželj, interpretacija Matej Puc.


23:28
V Libanon prihaja mednarodna pomoč
12:15
S starodobniki okoli Slovenije
6:56
Četrtek, 6. avgusta
15:38
Pomembno je zavedanje, da imamo bližnjega z demenco
45:47
Drago Šauperl
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov