Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anuša Volovšek, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. V nadaljevanju njenega izbora bomo poslušali glasbo Franza Schuberta, Fanny Mendelssohn, Carla Marie von Webra in Antonina Dvoržaka, v Operni jutranjici pa se Renato Horvat ukvarja z vprašanje ali naj se operna dela izvaja v izvirnem jeziku ali v prevodu.
V četrti oddaji Skladatelja tedna bo Polona Gantar obravnava čas delovanja Antonina Dvoržaka med leti 1878 in 1880. Ta leta so znana kot Dvoržakov slovanski čas – zanj je značilno močno nagnjenje h koreninam slovanske ljudske glasbe, hkrati so bila to najbolj ustvarjalna skladateljeva leta.
Oddaja Po belih in črnih tipkah igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in polpreteklega časa ter spoznavanju njihovega življenja in umetniških nazorov. V drugi iz niza treh oddaj o Arthurju Rubinsteinu boste lahko slišali glasbo Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Isaaca Albéniza in Frederica Chopina.
Oddajo Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, namenjamo pianistu Rikardu Janjošu, ki je lani maja kot solist v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Miho Rogino izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, op.103 – Egipčanski Camilla Saint-Saënsa.
V oddaji Banchetto musicale, se bomo dotaknili Mita o Orfeju, ki je navdihnil številne glasbenike in skladatelje. Pod njegovim vplivom je nastala vrsta oper, posvetnih kantat in krajših skladb. Za današnjo oddajo je Domen Marinčič izbral nekaj primerov od konca petnajstega do začetka osemnajstega stoletja.
Nocoj ob 20. uri vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta godalnega kvarteta Emona, ki bo v Komornem studiu v Studiu 13 Radia Slovenija izvedel godalna kvarteta Ludwiga van Beethovna in Edvarda Griega. Koncert v oddaji Komorni studio boste lahko spremljali tudi v videoprenosu na naši spletni strani oziroma facebook strani programa ARS.
Ob koncu tokratnih Glasbenih poudarkov vas vabimo na še en koncert. V okviru Festivala Ljubljana bo pod dirigentskim vodstvom Guiliana Carelle nastopil ansambel I Solisti Veneti z glasbo Vivaldija, Albinonija, Tartinija in Pascullija. Festival Ljubljana obvešča, da je rezervna lokacija v primeru slabega vremena Slovenska filharmonija, kjer je po Odloku o omejitvah zbiranja dovoljena kapaciteta 120 oseb. V kolikor bo koncert v Preddverju Križank, kot je bilo predvideno, bodo na voljo dodatne vstopnice. Končna lokacija bo objavljena danes na spletni strani ljubljanafestival.si.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Narodi, ki po takih ali drugačnih merilih ne sodijo ravno med operne velesile, se enkrat bolj, drugič manj intenzivno, zagotovo pa vsi brez izjeme ukvarjajo z vprašanjem, ali opere uprizarjati v jeziku izvirnika ali prevedene.

Leta od 1878 do 1880 so znana kot Dvořakov slovanski čas – zanj je značilno močno nagnjenje h koreninam slovanske ljudske glasbe, hkrati pa so bila to skladateljeva najbolj ustvarjalna leta. Potem je njegova glasba našla pot v deželo, ki je tradicionalno gostiteljica velikih genijev – v Anglijo, leta 1891 pa je dobil še ponudbo, ki je imela velike posledice za njegovo življenje in delo: vabilo v Združene države Amerike.

Namesto Glasbenega utripa boste danes slišali Glasbeno medigro, namenjeno glasbi švedskega skladatelja in violinista Franza Adolfa Berwalda. Prav na današnji dan je namreč minilo 224 let od njegove smrti.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred dnevi je umrl katalonski pisatelj Juan Marsé, ki sodi med najpomembnejše pisatelje sodobne Španije. Rodil se je leta 1933; mati je nekaj dni po porodu umrla in oče ga je oddal v posvojitev. Njegova življenjska zgodba je bila vse prej kot lahka; že od zgodnjih let se je preživljal sam. Ni se šolal, je pa veliko bral in se kot ustvarjalec oblikoval ob gledanju ameriških filmov. Pisati je začel kot najstnik, prvi roman je objavil pri petindvajsetih. Zaznamovala ga je Francova diktatura, ki je njegova dela prepovedala, zato jih je več izšlo v Mehiki. Njegove knjige pretresjlivo slikajo Katalonijo po španski državljanski vojni in razmere v obdobju Francove diktature. Na prevod katere izmed njih v slovenščino še čakamo. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje o Juanu Marséju, njegovem življenju in ustvarjanju, ki jo je leta 2009, ko je prejel najpomembnejšo špansko literarno nagrado – Cervantesovo – pripravil Andrej Rot.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Arthurja Rubinsteina je tudi neglasbeno občestvo poznalo kot prototip klasičnega koncertnega pianista, ki si je pridobil status pravega velikana pianizma. V drugi iz niza treh oddaj o Rubinsteinu bomo spoznali nekaj zanimivosti s pianistovih koncertnih turnej, gostovanj in sodelovanja z znanimi glasbeniki. Na sporedu bo glasba Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Isaaca Albéniza in Frederica Chopina.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Danes bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem je maja lani kot solist pred orkestrom nastopil Rikardo Janjoš, in sicer je v okviru cikla Tutti Aaademije za glasbo z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Miho Rogino izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, op.103 – Egipčanski – Camilla Saint-Saënsa.
Francoski skladatelj, pianist in organist ni bil posebno navdušen nad hladnim zimskim vremenom in se je zato pozimi pogosto odpravljal na potovanja v toplejše kraje. Tako je bilo tudi leta 1896, ko se je odpravil v Egipt in tam ob Luksorskih templjih v nekaj tednih napisal svoj zadnji, peti koncert za klavir. Krstno ga je izvedel sam, in sicer na jubilejnem koncertu ob 50-letnici svojega debija v sloviti pariški koncertni dvorani Salle Pleyel. Ob prvi izvedbi je bilo živahno orientalsko delo dobro sprejeto.
Tokrat ga bomo torej slišali v interpretaciji Rikarda Janjoša, ki je osnovno glasbeno izobraževanje končal na glasbeni šoli Ravne na Koroškem pri Tanji Ajtnik Miškovič, nadaljeval pa je na umetniškem oddelku gimnazije v Velenju v razredu Milice Šnajder Hutterer. Maturiral je leta 2012 pod vodstvom mentorice Katje Žličar Marin. Istega leta je študij klavirja nadaljeval na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in Jakše Zlatarja, končal pa ga je pod vodstvom Jasminke Stančul. Svoje znanje izpopolnjuje doma in v tujini pri priznanih pianistih in profesorjih, kot so Marianna Shirinyan, Norma Fisher, Simon Trpčeski, Lazslo Baranyay in Aleksandar Serdar. Do zdaj je že dvakrat nastopil v okviru koncertnih ciklov Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, deluje pa tudi že kot profesor klavirja, in sicer na zasebni glasbeni šoli Edgarja Willemsa v Ljubljani.

Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno je bilo v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo bo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavil, poslušalcu in poslušalki pa približal tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.

Mit o Orfeju je navdihnil številne glasbenike in skladatelje. Pod njegovim vplivom je nastala vrsta oper, posvetnih kantat in krajših skladb. Za današnjo oddajo smo izbrali nekaj primerov iz obdobja od konca petnajstega do začetka osemnajstega stoletja, ki so jih napisali Jacopo Peri, Giulio Caccini, Claudio Monteverdi, Sigismondo d'India, Antonio Sartorio in Louis-Nicolas Clerambault.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman se poudarjeno razvija kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin ne doživi takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tudi tokrat slišali izbor zvočnih posnetkov, kakor so bili objavljeni na zgoščenkah, ki so izšle v zadnjih treh desetletjih, na njih pa so izvirne izvedbe našega ljudskega izročila, ki segajo še nekaj dodatnih desetletij v preteklost. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Godalni kvartet Emona, v katerem igrajo violinista Tim Skalar Demšar in Neža Capuder, violist Tilen Udovič in violončelistka Katarina Kozjek, je uradno nastal septembra 2018. Prej so glasbeniki že sodelovali v klavirskem kvintetu s pianistom Alvinom Čućićem pod vodstvom Mihe Haasa, kot kvartet pa se od leta 2018 izobražujejo v razredu prof. Janeza Podleska. Redno nastopajo na glasbenih večerih in festivalih ter se izpopolnjujejo pri različnih profesorjih, kot so Emile Cantor, Goran Bakrač in Wendy Enderle Champney. Letos so na državnem tekmovanju TEMSIG dosegli svoj največji uspeh doslej; osvojili so 1. nagrado in posebno pohvalo za izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Vsi člani zasedbe se kot solisti uspešno udeležujejo domačih in tujih tekmovanj in redno sodelujejo s priznanimi orkestri, med drugimi z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in orkestrom SNG opere in baleta Ljubljana.

Mladi glasbeniki bodo na osmem koncertu v Komornem studiu v Studiu 13 Radia Slovenija izvedli dva godalna kvarteta: Kvartet št. 4 v c-molu, op. 18, št. 4, ki ga je Ludwig van Beethoven po klasicističnih vzorih Haydna in Mozarta ustvaril v zgodnjem ustvarjalnem obdobju ter romantični in z norveškimi ljudskimi melodijami prežeti Kvartet št. 1 v g-molu, op. 27 Edvarda Griega. Slišali boste tudi posnetek pogovora s prvim violinistom zasedbe Timom Skalarjem Demšarjem.

V komediji v petih dejanjih Držić preigrava iz antične komediografije prevzeto motiviko o skopuhu in skopuštvu. Hrvaški renesančni dramatik, pesnik, avtor političnih besedil in igralec Marin Držić (klicali so ga tudi Vidra) je bil rojen v Dubrovniku leta 1508. To Držićevo komedijo je za radio priredil Lojze Smasek, za ohranitev njenega arhaičnega nadiha pa je Avguštin Pirnat radijsko priredbo prelil v jezik naših protestantov in dolenjski govor. Radijska komedija poskrbi za dobro zabavo in užitek ob duhovitih kreacijah – tudi po zaslugi velikih, nepozabnih slovenskh igralcev.

Režiserka je bila Rosanda Sajko,
tonski mojster Nace Pugelj,
avtor glasbe pa Urban Koder.

Matevža, skopuha, je igral Stane Sever,
Uršulo, njegovo deklo, Mila Kačič,
Felicijan, mladi gospod, je bil Andrej Kurent,
Barbara, Felicijanova mati – Vika Gril,
Primož, Felicijanov sluga – Boris Kralj,
Krištof, Felicijanov ujec – Jože Zupan,
Lukež – Jurij Souček,
Melhijor – Dušan Škedl,
Sebastijan – Janez Rohaček
in Lucija – Majda Potokar.

Igra traja 58 minut in 2 sekundi.
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1967.

Vzpon glasbenega minimalizma lahko razumemo kot odziv na razvoj glasbenega modernizma po drugi svetovni vojni. Po 'terorju' avantgarde šestdesetih let se je veliko tedanjih mlajših skladateljev odločilo za upor proti dogmatičnemu zapiranju meja glasbenega izraza. Eden izmed uporov se je izrazil tudi v minimalizmu in prevzemanju tradicionalnih glasbenih oblik. Philip Glass je kmalu postal ljubljenec velikega dela občinstva, ki je v njegovi glasbi spet lahko uživalo v slušno prepoznavnih harmonskih strukturah. V svojem prepoznavnem glasbenem idiomu je Philip Glass ustvaril velikanski opus simfonij, koncertov, opernih in komornih del, poleg tega pa tudi glasbo za film in gledališče.

»Kaj, če nekaj storiš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se zgodi, da se nekdo odloči za tako pot. Predvsem pa: ali je možno živeti s posledicami. Tudi tu odgovora prav zares nisem vedela vnaprej.« Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten [els bérten] o svojem romanu Vsi si želimo nebes, ki je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri bralcih kot pri kritikih. Prizorišče dogajanja je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Avtorica iz perspektive štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne sugestivno in dinamično tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev.
Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira Matej Puc.