Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • četrtek, 26. nov. 2020

Radio Prvi • čet, 26. nov.

00:00
Poročila


Po polnoči bomo gostili Matjaža Kološo, diplomiranega inženirja živilske tehnologije, prehranskega svetovalca in predavatelja v Izobraževalnem središču Piramida v Mariboru. Govorili bomo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, ki je pred prazničnimi dnevi za marsikoga poseben izziv. Vprašali se bomo tudi, kako pomembna pri prehranjevanju so prehranska dopolnila, kakšen je odnos mladih do zdrave hrane in kako prehransko ozaveščeni smo Slovenci, razložili pa bomo tudi, kaj se skriva za imenom Matjaževa kuharija.


01:00
Poročila


02:00
Poročila


03:00
Poročila


04:00
Poročila


04:45
Dnevni koledar


05:00
Poročila


05:10
Jutranji program


05:20
Vremenska napoved


Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Zavest zbere posamezne tone v melodijo, v »časovni predmet«
Prirejeni odlomek iz knjige Iskanje poti (Štirje časi – Pomlad), Lj. 2002 (2011), str. 289–291.

Nemški filozof Edmund Husserl, utemeljitelj sodobne fenomenologije, je razlikoval med doživljajskim časom zavesti in fizikalnim časom, pri čemer je poudarjal primarnost prvega. V svojih Predavanjih k fenomenologiji notranjega zavedanja časa (1905–1910, obj. 1928) je podal naslednji primer:
»Ko zazveni nov ton v melodiji, tedaj prejšnji ne izgine brez sledi, sicer ne bi mogli opaziti medsebojnih razmerij med toni, ampak bi imeli vsak hip le en sam ton in eventualno v času med dvema tonoma pavzo, nikoli pa ne bi imeli predstave neke melodije« (Husserl, op. cit., § 3).
Za doživljanje časa je bistvenega pomena naša sposobnost retencije, zadrževanja nekega občutka ali zaznave ali mislih, v zavestni pozornosti. Golo zaporedje tonov še ni melodija. Če bi se zaporedje tonov kot nihanj strun oziroma nasploh kakih fizičnih dogodkov dogajalo zgolj v »zunanjem« času, še ne bi bilo v pravem pomenu časovno, saj se ne bi »časilo« v celoviti melodiji, kajti zanjo je nujna povezanost tonov, ki pa jo omogoča zavest.
Enako velja, če traja le en sam ton, kajti ne glede na to, ali je ton en sam ali jih je več ali so povezani v melodijo, je »trajanje občutka nekaj drugega kot občutek trajanja« (Husserl, prav tam, 10). Občutek trajanja pa je možen samo v zavesti – in ko struna izzveni, ko preneha slušni dražljaj, ton ostaja v zavesti, čeprav se spremeni iz zdajšnjega v pretekli ton, saj nenehno novi zdaj izpodriva prejšnjega, vsak prejšnji zdaj pa se spreminja v pravkar. Vsak ton kot »časovni predmet« izzveneva v retenciji, podobno kakor se kak vidni predmet v prostoru oddaljuje od nas. Husserl primerja to izzvenevanje tona s kometovim repom, ki se vleče za glavo kometa daleč v vesoljni prostor.
Husserlovo pojmovanje časa je v marsičem blizu njegovemu sodobniku, slavnemu francoskemu pisatelju Marcelu Proustu. Tudi Proust je v svojih romanih pod skupnim naslovom Iskanje izgubljenega časa napisal mnogo lepih in resničnih misli o glasbi, na primer tole:
»Ko se mi je odkrilo to, kar je v Vinteuilovi sonati najbolj skritega, se mi je tisto, kar sem razločil in vzljubil takoj spočetka, začelo zaradi privajenosti, nad katero čustvo nima moči, že izmikati in mi uhajati. Ker vsega tistega, kar mi je sonata nudila, nisem mogel vzljubiti hkrati, ampak le po kosih, drugo za drugim, ni bila nikoli v celoti moja – bila je pač taka kot življenje.« (V senci cvetočih deklet, str. 113–4)


06:00
Poročila


06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 26. November


06:15
Vreme z meteorologom


06:30
Poročila


Ob 6.40 sledi nova zgodba dveh prijateljev, v družbi katerih ta teden poskrbimo za lahko jutro. Včeraj sta zagodla domišljavemu Tončku, danes pa bosta v družbi jadralnih letalcev ...


Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.


08:00
Poročila


Po spletu je danes mogoče kupiti prav vse, od igle do avtomobila ali delovnega stroja. V razmerah, v katerih smo zdaj, torej karanteni, pa sploh nimamo druge možnosti, kot da se po nakupih odpravimo v virtualni svet. Pri SI-CERT-u so letos prejeli že 73 prijav goljufij pri spletnem nakupovanju, povprečna škoda pa je znašala več kot 500 evrov. Kako se izogniti goljufijam in čim bolj varno nakupovati prek spleta, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.


Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.


08:42
Obvestila


09:00
Poročila


Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.


Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju od blizu. Številni zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« poudarja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.


10:00
Poročila


Gospod Primož Cunder se je upokojil pred dvema letoma, bil je odvetnik. Nikoli si ni predstavljal, da bo v pokoju tako užival, vedno je bil prepričan, da bo delo kar nadaljeval. Pa vendar človeka naporna in stresna leta kar nekako dohitijo in po upokojitvi si vsakdan popestri s popolnoma drugimi vsebinami. Tako je gospod Primož Cunder povsem naključno opazil vabilo k Natečaju za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, sedel je za mizo in na papirju obudil počitniške spomine iz osnovnošolskega obdobja. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.


11:00
Poročila


12:00
Poročila


Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


13:23
Osmrtnice, obvestila


14:00
Poročila


Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.


16:15
Obvestila


17:00
Poročila


»Dvoma ni več, cepivo je učinkovito in deluje,« slišimo in beremo že skoraj vsak dan. Tekma za odstotke in učinkovitost cepiva proti covidu-19 se namreč stopnjuje. Farmacevti in raziskovalci poročajo o 90-odstotni, 92-odstotni, celo o 95-odstotni učinkovitosti novega cepiva. Spodbudno. Vendar pa podatki odpirajo vrsto vprašanj. Kako varno bo cepivo proti covidu? Kdaj bomo cepljenje začeli izvajati v Sloveniji? Kdo bo prvi na vrsti? Zakaj cepljenje ne bo obvezno? Čigavo cepivo bo sploh na voljo pri nas? Dr. Roman Jerala je jasen: »Odločiti se moramo za cepivo, ki bo prvo na voljo.«

O vsem tem voditelj Iztok Konc z našimi dopisniki in gostje:
- prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut,
- prof. dr. Bojana Beović, Svetovalna skupina vlade za covid-19,
- sekretarka Doroteja Novak Gosarič, Ministrstvo za zdravje,
- prof. dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo.


18:00
Poročila


Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.


V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!".  Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.


Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.


Ker otroci grdo ravnajo z njimi, se jim skrijejo.
Pripoveduje: Majda Potokar.
Napisal: Stjepan Jakševac.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1978.


Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Gregor in Sašo Avsenik v oddaji spregovorita o Slavkovem in svojem delu, z glasbo pa na današnji dan, ko bi Slavko praznoval svoj enaindevetdeseti rojstni dan (rojen je bil 26. novembra leta 1929), obujamo spomine nanj in zremo v prihodnost družine Avsenik. Premierno poslušate tudi skladbo Na pragu domačije, za katero je glasbo napisal Gregor Avsenik, besedilo Igor Pirkovič, ob očetu, solistu na kitari pa poje Monika Avsenik. Tokrat prvič na Prvem.


21:00
Poročila


Pisatelj Janez Švajcner je avtor prek petdesetih romanov in povesti za odrasle in mladino, pisal pa je tudi dramska besedila in radijske igre ter humoreske. Osrednje prizorišče njegovih del je Štajerska, najsi bo podeželje ali mesto, zanimali so ga medčloveški odnosi, v dveh knjigah je opisal izkušnje medvojnega izgnanstva in prisilnega dela. V oddaji iz leta 1990, ki jo je pripravila Vida Curk, avtor pripoveduje o svojem ustvarjanju, odlomke pa interpretirajo igralci Ivan Rupnik, Borut Veselko in Marko Simčič. Režija: Jože Valentič.


Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


Istrski kantavtor Rudi Bučar se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče Kambjale so čase poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih samo nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se kažejo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki, kot so Goran Krmac, Anže Vrabec, Robert Pikl, Tomi Purić, Hamo, Martin Štibernik, Giulio Rosselli, Boštjan Gombač …


23:00
Poročila


Na današnji dan se je istega leta kot pesnik Prešeren rodil Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog, ki ga je papež Janez Pavel II. proglasil za blaženega. Slomšek je bil domoljub, predan skrbi za slovenski jezik, njegov največji, zgodovinski dosežek pa je bila premestitev sedeža škofije iz Št. Andraža v Maribor. V njenem okviru je združil skoraj vse štajerske Slovence.
Slomšek je veliko pisal. Verjetno so najbolj znane njegove pesmi, marsikatera je ponarodela, pisal je povesti za otroke, pa vzgojno-poučna dela. Prav posebno pozornost si med njimi zasluži delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, napisano leta 1842. Knjiga je namenjena poučevanju v nedeljskih šolah. Se pravi, da je ob zgodbi o dveh osirotelih otrocih, ki ju nedeljska šola usmeri v znanje in življenjsko srečo, v knjigi najti tudi učno gradivo in didaktične zgodbe. V zadnjem poglavju Človek si sam srečo seje v izvirnem Slomškovem zapisu, starinskem, seveda, pa vendar popolnoma razumljivem za današnje uho, se zgodba Blažeta in Nežice srečno konča.


43:41
Matjaž Kološa
17:10
Glasbena preobleka
20:45
Vlada potrdila šesti protikoronski zakon
9:36
Mali cestni pometač, listje in zmaj
27:11
Umrl legendarni nogometaš Maradona
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov