V nocojšnji Kulturi bomo predstavili festival Slovenski dnevi knjige, ki se vrača v živi izvedbi z namenom ozaveščanja bralne kulture, neposrednega stika publike z izvirnimi avtorji različnih generacij ter opozarjanja na dosežke slovenskega leposlovja. Začenja se tudi festival radikalnih teles Spider, v jubilejni, 10. izdaji bo predstavil avtorje in avtorice, ki so nastopili na lanskem festivalu. Z naslovom Spet, nikdar enako želijo organizatorji poudariti, da zaustavljajo potrošniško hitenje v novosti in ponovitev razumejo kot nadaljevanje. Ogledali pa smo si tudi razstavo akademskega slikarja Boštjana Jurečiča v maribrski Kibli.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V četrtkovem Dobrem jutru vas pozdravimo s svežimi novicami in prometnimi informacijami. Najprej vas bomo povabili v zgodovinska mesta Slovenije, nato pa preverili, kakšni miti krožijo o energijskih pijačah. Predloge za branje bo tokrat predstavila Irena Cerar in nam tudi namignila, kam čez mejo lahko gremo na izlet. V malih živalih bomo spoznali ruske in svilnate hrte ter spoznali delo kinološke sodnice, ki nam bo razkrila, kaj vse je na tekmovanju in ocenjevanju pomembno. Pridružili se nam bodo tudi kolegi iz Kopra in Maribora. Dobro jutro in vse bo dobro! a.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Angelica in Orlando uživata na pobegu od resničnosti in se ne želita spoprijeti s posledicami svoje odločitve. Giovanna je besna na hčerki, ki ji kvarita ugled, in svojega nezadovoljstva ne skriva. Pigi ugane, kje se par skriva, in Umberto tako dobi izgovor, da pokliče Lauro in ji izpove svoja čustva, vendar ga Laura zavrne, ker ne želi ogroziti njunega prijateljstva. Medtem si gresta Valeria in Rita ogledat novo stanovanje, Francesca pa pokliče Vittoria. Angelica in Orlando se končno oglasita in ko otrokom poskušata razložiti položaj, ju vsi razen Bee sprejmejo z razumevanjem. Cristiana meni, da bi se odnos s Pietrom izboljšal, če bi imela otroka. Nazadnje se Pietro po Orlandovem zgledu opogumi in Cristiano zapusti. Laura se zave, da je zaljubljena v Umberta, a jo Bea prehiti.

Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.

K Dolenčevim prihaja na obisk Irmina prijateljica, avstrijska plemkinja Lotti. Ta ima sina edinca, ki bi bil za ženitev z Anjo mnogo primernejši kot sosedov Mile. Irma hoče na Lotti napraviti čim boljši vtis. Staneta nagovarja, naj uredi, da bi Boro vsaj za en večer zaprl lokal, s tem pa preprečil hrup in smrad po čevapčičih. Ker Stanetu to ne uspe, vzame krmilo v roke Irma. Borotu se zlaže, da je Lotti visoka živina v EU, ki lahko zagotovi nepovratna sredstva za prenovo lokala. Borotu svetuje, naj skupaj z družino zaigra, da gre za fin lokal z evropsko vizijo. Boro je navdušen, vendar kasneje ne gre vse po načrtih…

Fotografije mladih, lepih teles in nasmejanih obrazov, slogani o tem, da je treba življenje zajemati z veliko žlico, reklamni oglasi, da je treba uživati in biti srečen … A kaj sreča sploh je, kaj užitek in kaj življenjsko zadovoljstvo? V želji po iskanju sreče odrivamo na stran vse, kar je negativno in neprijetno, hlastamo za novim in lepim, iščemo in kupujemo, medtem pa pozabljamo, da je sreča izmuzljiva, vedno korak pred nami in nikoli zares trajno ulovljiva.

Sanjali smo o svoji državi in jo dobili. Gojili smo upanje in že trideset let smo svoji na svojem. Morda je trideseta obletnica samostojne Slovenije pravi trenutek za osvetlitev odnosa do domovine in vrednot, ki so jo pospremile na pot. Kaj občutimo do nje in koliko nam pomeni. Oddajo vodi Igor Pirkovič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zemlja se trese
Maurice gosti manjšo družbo, v kateri sta tudi Ron in Eric, ki oznanita, da se bosta poročila. Maurice tega ne odobrava, zato se izgovori, da mu ne bi bilo treba na poroko. Maggie začuti močan potres, vendar ugotovi, da ga ni čutil nihče drug. Poleg tega je živčna in jo pogosto zajame slabost. Še posebej v Joelovi bližini. Marilyn piše dnevnik za svoj tečaj ustvarjalnega pisanja. Joela neznansko zanima, kaj piše o njem. Eric in Ron se spreta in Eric se odloči zapustiti Cicely.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.

Oddajo Pod drobnogledom/Nagyító alatt namenjamo obravnavi ene, včasih pa tudi dveh do treh aktualnih tem, predvsem z dvojezičnega območja. V oddajah obravnavamo velikokrat tudi splošno problematiko.
A Nagyító alatt című adás tematikus műsor, amely nagyobb terjedelemben, elmélyültebben és részletesebben tár fel valamilyen aktuális témakört. A témák az élet szinte minden területét érintik.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična.
V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja.
Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?

Transhumanisti so prepričani, da tehnologija izboljšuje človeške sposobnosti: tako telesne kot tudi duhovne. Tehnologija je nedvomno izboljšala številna področja našega vsakdanjega življenja, kako pa naj bi izboljševala človeka? Več o tem in tudi o vprašanju, kaj ob hitrem razvoju tehnologije ostaja temeljno človeškega, pa v oddaji Na kratko!

Konrad Kasiji pripoveduje o zabavi za njegov rojstni dan. Kasija se odloči, da bo jutri njen rojstni dan. Želi, da ji Konrad pripravi praznovanje z darili, igrami, klovnom in torto. Ker sta daleč stran od civilizacije, se mora Konrad domisliti, kako bi jih pripravil zabavo, ki si jo želi. Njegov trud je poplačan s smehom!

Ko začne hrana skrivnostno izginjati, se piknik spremeni v (ribo)lov.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Privatizacija podjetij v 30 letih samostojne države je zagotovo ena izmed najpomembnejših tranzicijskih tem. Nekoč družbena lastnina, torej lastnina vseh in nikogar, je doživela največjo preobrazbo z Zakonom o preoblikovanju podjetij, se pravi z množično privatizacijo s certifikati. V oddaji orišemo njene posledice: pidovske tajkune, politično ozadje, anemične nadzorne institucije in državno lastništvo, posvetimo pa se tudi drugim fazam privatizacije, propadlim družbenim podjetjem in lastniško prepletenim omrežjem, kar je pripeljalo do t. i. menedžerskih odkupov. Povedali bomo, kdo so manj znani zmagovalci posameznih faz privatizacije.
Drugi del oddaje pa namenjamo analizi stotih največjih tujih lastnikov v Sloveniji. Prikazali bomo, iz katerih držav in podjetij so, koliko je med njimi nekoč družbenih podjetij. Vodilni in delavci teh podjetij povedo, da imajo višjo dodano vrednost od domačih podjetij in višje plače.
Med sogovorniki v oddaji so nekdanji politiki in vodilni v nadzornih institucijah, ki so imeli tedaj v rokah vzvode odločanja, prav tako pa tudi delavci nekdanjih in zdajšnjih podjetij.
Oddajo vodi Jasmina Jamnik.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V okviru dogodka VIP glasba na Ljubljanici smo na reki in nabrežju spremljali koncert Janija Kovačiča, Vinka Möderndorferja in Nataše Skušek. Med drugim smo obiskali še arheološki park Kaštelir pri Kortah nad Izolo. Bili pa smo tudi na razstavi brazilske fotografinje Luize Simmons v galeriji Fotografija.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan bomo predstavili zgodbe fotografov, ki so osamosvojitev Slovenije spremljali skozi objektiv. V Kopru smo posneli pogovor z bosanskim slikarjem Safetom Zecom, ki na Obali predstavlja dela iz dveh obsežnih serij. Preverili smo, kakšne so spremembe Zakona o vodah, o katerih bomo odločali na referendumu, in zakaj je pomembno, da varujemo priobalne pasove. Obiskali smo novi Muzej bančništva Slovenije, ki predstavlja zgodovino in ključne naloge centralne banke ter njihov vpliv na vsakodnevno življenje in odločitve posameznikov. Ob zaključku Evropske prestolnice kulture – Reka 2020 smo si ogledali razstavo Nepoznani Klimt, na kateri so po 136 letih ponovno razstavljene slike Gustava in Ernsta Klimta ter Franza Matscha, ki so bile ustvarjene za Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca. V Neaplju pa smo obiskali Kampanjski gledališki festival, na katerem so zbrani vrhunski italijanski in mednarodni ustvarjalci.

Nenavadni svet Hieronymusa Boscha
V nizozemskem mestu 's-Hertogenbosch, rojstnem kraju Hieronymusa Boscha, so pred petimi leti pripravili veliko razstavo ob 500. obletnici slikarjeve smrti. Zbrali so skoraj vsa njegova dela, ki so jih posodili svetovno znani muzeji, nizozemski strokovnjaki pa so jih ob tej priložnosti natančno proučili in nekatera tudi restavrirali. Kot ugotavljajo, Bosch ni bil čudak, kot domnevajo nekateri, pač pa značilen predstavnik svojega časa. Upodabljal je svet, ki se nam zdi pravljičen, v srednjem veku pa je veljal za resničnega. Ljudje so verjeli v Boscheve podobe pekla, saj sta jim tako narekovali Cerkev in družba.

Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična.
V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja.
Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.