Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 26. jun. 2021

TV Slovenija 1 • Sob, 26. jun.

07:00
Otroški program: Op!

Brž potegnimo trakec na skrivnostni škatlici, ki sta jo Egon in Oskar dobila v vrečki presenečenja! Kaj se bo zgodilo? Zagotovo nekaj čudovitega, zato hop v zgodbo Čebelice, ki sta jo Voranc in Bor izbrala za tokratno branje. Če ne marate presenečenj, jih boste zdaj vzljubili. Le droben namig: razmislite, kako rešiti balon, zagozden med velike stanovanjske bloke. Res, to je vse prej kot majhen balon!

Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.

Žan je opazil, da je v njegovem novem mestu veliko ugank.
In tudi v njegovi hiši jih je danes polno – v očijevem zelju so luknje, nekdo je pojedel med in Žanov avto je izginil. Oči uči Žana in Borisa, kako se obnašajo detektivi, ki z lupo in beležko rešujejo skrivnostne primere. Kmalu odkrijeta, da je Žanov avto odnesla sraka, da je med pojedla babi in da luknje v zelju delajo gosenice. A kako naj preprečita, da bi gosenice pojedle vso zelje? Žan stisne Mislija in se domisli, da bosta naredila sled, ki bo gosenice odpeljala proč od zelja, naravnost na kompost.

Otroci dirkajo z avti na pedala. Ekipe je določil žreb, in skupaj se znajdeta Kalimero in Hop. Hop bi rad goljufal, da bi premagal Dano, ki se je tudi odločila, da bo goljufala. To je res krivično! Kalimero kmalu ugotovi, da mora tudi sam kršiti pravila, če hoče goljufa ustaviti.

Nejko nikoli ne dobi pošte, kar ga zelo žalosti. Njegovi prijatelji se odločijo, da mu bodo poslali pisma. Ko prejme cel kup pošte, misli, da mu pisma pošilja Zalica, njegova prijateljica iz otroštva. Očitno ga ni pozabila. Komaj čaka, da ji bo odpisal, a njegovo navdušenje spravlja prijatelje v obup.

Iz česa je sestavljeno prav vse okoli nas? Župan Kaj misli, da je vse na svetu iz majhnih sendvičev, toda Zim ve, da ni tako. Naš svet sestavljajo atomi.

Ker Zane še ni v studiu, se Nejko tatinsko odplazi za Zofko in izmuzne piškot … No, skoraj … Zana mu pravočasno prekriža načrt. Tudi Zofi ni najbolj zadovoljna, ker ji Zofkarja kradeta pozornost … Čas je, da situacijo razreši čisto prava policistka … Vas zanima, kako? Pridružite se nam.

Pepe pravi, da se nekaterih strahov ne rešiš nikoli. On se na primer še vedno boji majcenih, gomazečih pajkov. Misliš, da še ni prepozno, da premaga strah pred njimi? To bo poskušal v družbi pogumne in iskrive prijateljice Ronje. Pridi tudi ti!

Pia se je udarila v glavo! Resno! Ni druge razumne razlage za odločitev, da ne bo več vozila taksija in da se bo preselila v Južno Ameriko. Juno in Brina sta že v komisijski trgovini, kjer skušata prodati obleke, ki jih Pia menda ne bo več potrebovala, Hana in Matija raziskujeta, kako izdelamo ključ, Zoja in Til pa hranita krokodila. Medtem pa Firbcologi v studiu točijo krokodilje solze. Pia se namreč ne šali, res odhaja …

Nika in Nik imata po novem Sobotni krompir! V svojo družbo vabita zanimive znane in manj znane goste, lotita se zabavnih in kdaj pa kdaj tudi resnih tem, mlade spodbujata k ustvarjanju in raziskovanju, drug drugega še naprej izzivata z novimi izzivi, preverjata, kaj mladi počnejo ob sobotah in kakšno je bilo otroštvo popularnih …

V četrti oddaji se za uvrstitev v osmino finala pomerijo Žan, Maj in Gašper iz OŠ Franja Malgaja v Šentjurju pri Celju (rumeni) ter Pia, Klara in Maj iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana (vijolični). Medtem ko so rumeni strastni bralci knjig, vijolični osvajajo priznanja v dialektih. Obe ekipi se odlično znajdeta pri astronomiji, malo manj pa v prometu. Kdo je bolj spreten v labirintu in kdo ima hitrejše prste, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

Desetletna Lena živi na otoku Harris, ki je del otočja Hebridi na severozahodu Škotske. Že zdaj ve, da bi rada nadaljevala tradicijo svojih staršev, to je rejo ovac in kmetovanje, ki sta del kulture in tradicionalnega načina življenja na otoku. Letos se bo očetu prvič pridružila pri zahtevnejših opravilih. Če bo pogumno in odgovorno izpolnila vse naloge, bo lahko z njim odpotovala na otoček Pabbay in tam z drugimi rejci sodelovala pri najzahtevnejših letnih opravilih.

Osvežilna fronta se po več mesecih spet vrača. Ustvarjalci so se lotili aktualne teme in z več plati in na svoj način pogledali na življenje, ki zaradi virusa pogosto poteka na daljavo. Kaj vse v našem življenju poteka na daljavo, kakšna je ljubezen na daljavo, ali je mogoče praznovati rojstni dan na daljavo? Več v prvi oddaji jesenske sezone, v soboto dopoldne na TV SLO 1.

11:15
TV-izložba

»Lojze Peterle spada v generacijo tistih politikov, ki so največ naredili za to, da je Slovenija danes samostojna država.« Tako ga je opisal eden od številnih sogovornikov v dokumentarnem portretu, ki izrisuje življenjsko pot Lojzeta Peterleta. Gre za politika, ki je v 30-letni karieri zasedal najpomembnejše položaje. Že vzpon od ustanovitelja stranke Slovenskih krščanskih demokratov na mesto predsednika Demosove, osamosvojitvene vlade, je bil veliko presenečenje. Sestavil je 27-člansko ekipo, ki je Republiko Slovenijo pripeljala iz ene od republik federativne Jugoslavije na samostojno državno pot. V pičlih dveh letih je Republika Slovenija postala mednarodno priznana neodvisna država.
Zatem so mu volivci še trikrat zapored zaupali poslanski mandat v slovenskem parlamentu in trikrat v evropskem, kamor se je prav tako zmagovito in presenetljivo zavihtel.
A ključne odločitve, zaradi katerih bo zapisan v slovensko zgodovino, je sprejel na začetku. V letih 1989–1992. Pot iz Čužnje vasi do Ljubljane in Bruslja ni bila zmeraj lahka, niti samoumevna.
»Jaz se nisem bal, mene ni bilo strah, sem pa vesel, da sem doživel ta nasmeh zgodovine,« pravi Lojze Peterle danes, ko se zdi, da so njegove politične poti že končane.
Državnik z nasmehom zgodovine, dokumentarni portret Lojzeta Peterleta, v četrtek 24. junija 2021, ob 20.55 na 1. sporedu.
Scenarij Rosvita Pesek, režija Slavko Hren.

Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

13:20
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odpravili smo se na slovensko obalo, kjer smo preverili kako psom olajšati in popestriti vroče poletne dni. Predstavljamo stanovalce terarija v družinskem živalskem vrtu SikaluZOO. Preverjamo, kako dobro so v mladinski književnosti zastopani plazilci in dvoživke. Predstavili smo že antropološki pogled na domače in rejne živali, tokrat bo v ospredju odnos do živali, ki jim pripada divjina. Podali smo se na umetne otoke Akumulacijskega Jezera Brežice in preverili, kako polni življenja so. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

13:50
TV-izložba

Trboveljčan Sašo Knez se je letalstvu zapisal pri rosnih 15 letih, podjetništvu pa leta 2008, ko je s partnerji ustanovil visokotehnološko podjetje s področja letalske industrije. V podjetju AFormX, ki danes šteje 8 zaposlenih, tudi dve inženirki letalstva, med drugim izdelujejo in sestavljajo ultralahka letala in sestavljene dele za letalsko industrijo ter razvijajo simulatorje letenja v navidezni resničnosti. Njihovi simulatorji, ki omogočajo učenje čistim začetnikom, v svojem segmentu še nimajo prave konkurence. S simulatorji uspešno nastopajo na globalnem trgu, uporabljajo pa jih tudi v Knezovem hčerinskem podjetju Akademija 4, letalski šoli, ki je mešanica letalske tradicije in visoke tehnologije in ki svoje znanje prodaja po celem svetu. V podjetjih AFormX in Akademija 4 za letos načrtujejo 0,5 milijona evrov prihodkov, ves dobiček pa bodo vložili v razvoj.

Soteskanje, spust po jeklenicah, premagovanje zavarovanih planinskih poti ali ferat – to je le nekaj sijajnih idej za preživljanje prostega časa. Mogoče boste navdih dobili tudi za vzpon na gore ali celo alpinizem, ko boste v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 26. 6., ob 14.30 videli 70-letno gluhoslepo Američanko, ki osvaja najvišje vrhove sveta. Heide Zimmer namreč podira marsikatere stereotipe in dokazuje, da močna volja premika gore.

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Nemško-ameriška dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje.

1. del: Bogovi in pošasti
V prvem delu odkrivamo, zakaj se je človek sploh začel ozirati v nebo. Z njim si je pomagal pri navigaciji in merjenju časa ter verjel, da je vesolje bivališče nadnaravnih bitij. Preučevanje neba je naposled sprožilo revolucijo, s katero se je rodila sodobna znanost.

Mia si končno prizna, da je zaljubljena v Egona in ko mu kupuje darilo za rojstni dan, trči v Fritza - nekdanjega zaročenca, ki jo je zapustil pred oltarjem. Po srečanju s Fritzem se Egonovo obnašanje do nje spremeni. Fritz je v težavah, ki so skrivnostno povezane z Egonom in prosi Mio, naj mu pomaga.

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:10
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

17:15
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu.

To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah.
Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.

Dr. Ivan Oražen ni bil le zdravnik, temveč tudi človek revolucionarnih pogledov, domoljub, ki se je bojeval za osvoboditev slovenskega naroda izpod Avstro-Ogrske. Premoženje je zapustil Medicinski fakulteti. V Oražnovem dijaškem domu še danes prebivajo mladi, ki študirajo medicino.

Dr. Ivan Oražen (1869–1921) je bil nezakonski otrok, ki se je proti mamini volji vpisal na študij medicine na Dunaju. Ko je bil star enaintrideset let, se je vrnil v Ljubljano. S poroko s pivovarnarjevo hčerko je obogatel, vendar ostal še naprej skromen. Leta 1906 je bil izvoljen v mestni svet, kasneje pa tudi za poslanca v deželnem zboru. Imel je zasebno prakso v Wolfovi hiši, ki je bila last njegovega tasta. Zaradi nenehnih razočaranj, ki jih je doživljal v deželnem zboru, je tega zapustil in se posvetil stroki, sokolstvu in ženi. Po začetku prve svetovne vojne je delal kot zdravnik prostovoljec v rezervni bolnišnici. Kmalu po ženini smrti je napravil prvo verzijo oporoke in jo nato še nekajkrat spremenil. Vse je zapustil Medicinski fakulteti z namenom, da ta uporabi premoženje »za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvaškega plemena, ki študirajo v Ljubljani…«. Zapisal je, da lahko v domu prebivajo tudi študentje nemedicinci, nikakor pa ne bogoslovci!
Oražnovo sorodstvo je oporoki nasprotovalo, vendar brez uspeha. Hiša na Wolfovi in Dolenjski cesti v Ljubljani še danes nudi brezplačno bivališče številnim študentom in študentkam.

18:35
Ozare

»Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.«
2 Kor 8,9
Razmišlja Jure Sojč

Lahkoverna Viola pusti, da jo Mikec in Podkrinkec ogoljufata v igri z lončki, in izgubi vse svoje premoženje. Apolon ji kmalu odpre oči. Ker Mikec in Podkrinkec ne moreta iz svoje kože, ju tudi Viola z igro ujame na limanice.

18:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ste vedeli, da nam je protestantizem zapustil 50 knjig različnih nabožnih vrst, od katekizmov in pridig do pesmaric in prevodov Svetega pisma? Zakaj za najpomembnejše protestantsko delo velja Dalmatinova Biblija? Pravkar pri založbi Mladinska knjiga nastaja ročno vezana prestižna izdaja s petdesetimi poglavji na 330 straneh, ki bo v pičlih 300 izvodih izšla konec tega leta. Delo Stati inu obstati Kozme Ahačiča bralcu ne bo razkrilo le 15 protestantskih piscev, temveč ključne mejnike oblikovanja slovenskega knjižnega jezika in kulturne zgodovine. Pa vendar se osrednja Trubarjeva želja ni uresničila.

19:25
Utrip

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

19:45
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tradicionalni gala koncert Poletna noč bo letos posvečen Tadeju Hrušovarju.
Spominjamo se ga kot izjemnega glasbenika, skladatelja in pevca, ki je bil član legendarnih zasedb Bele vrane in Pepel in kri, za katero je napisal skladbo Dan ljubezni.
Ob Simfoničnem orkestru in Big Bandu RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla bodo nastopili: Nuša Derenda, Helena Blagne, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko, Ana Dežman, Saša Lešnjek, Teja Leskovšek, skupina Pepel in kri, trio Eroika, Oto Pestner, Miran Rudan, Bernard Hrušovar, Alex Volasko, Bojan Cvjetićanin, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija ter posebna gostja Ditka Haberl.

Napoleon Bonaparte se je vsaj šestkrat soočil s smrtjo in ji ušel. Do živega mu niso mogli ne podtaknjeno razstrelivo na vozu, mimo katerega se je peljal s svojo kočijo, ne strup ob poskusu samomora. To ga je navdalo s prepričanjem, da je izbranec usode, da je nepremagljiv. Animirano-dokumentarna oddaja ob 200. obletnici smrti generala in cesarja Napoleona I. poda psihološki profil znamenitega francoskega vodje.

NAPOLEON, DESTINY AND DEATH / Francija / 2021 / Režija: Mathieu Schwartz

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

22:25
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

22:30
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Rudar v zapuščenem zasavskem rudniku odkrije posmrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogočil dostojen pokop in s tem ohranil lastno človečnost, se zoperstavi zunanjemu svetu. Skozi oči priseljenca se razkriva temna plat slovenske zgodovine, v rudarjevi preprosti in topli človečnosti film nakazuje rešitev za kompleksne razkole med ljudmi.

Igrani film Hanne Slak je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobiografiji Nihče.

Festivali, nagrade: 20. Festival slovenskega filma: vesna za režijo, glavno moško vlogo in montažo. Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Tekmovalni program, Varšava 2017.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ste vedeli, da nam je protestantizem zapustil 50 knjig različnih nabožnih vrst, od katekizmov in pridig do pesmaric in prevodov Svetega pisma? Zakaj za najpomembnejše protestantsko delo velja Dalmatinova Biblija? Pravkar pri založbi Mladinska knjiga nastaja ročno vezana prestižna izdaja s petdesetimi poglavji na 330 straneh, ki bo v pičlih 300 izvodih izšla konec tega leta. Delo Stati inu obstati Kozme Ahačiča bralcu ne bo razkrilo le 15 protestantskih piscev, temveč ključne mejnike oblikovanja slovenskega knjižnega jezika in kulturne zgodovine. Pa vendar se osrednja Trubarjeva želja ni uresničila.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

02:20
Napovedujemo

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov