Traffic hotline 080 80 15

29. Nov 2019 at 11:37 Maribor Euranet Plus

Pametni semafor črnega ogljika

Smart black carbon street light je zanimiv in s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinanciran projekt
FOTO: MMC RTVSlo

Kaj si predstavljate pod pojmom Pametni semafor črnega ogljika? Če razmišljate v smeri razvoja pametnih mest v Evropski uniji imate prav, a ne gre le za to, gre za tudi za skrb za javno zdravje in ukrepanje v realnem času.

Predstavnik konzorcija podjetij, ki so nosilci projekta, direktor podjetja Analitica, Andrej Pangeršič, o tem kaj je pametni semafor črnega ogljika pravi:»pametni semafor črnega ogljika je sistem za napovedovanje onesnaženja zraka s črnim ogljikom oziroma sajami in odvisnosti od vremenskih pogojev, gostote prometa in same geografske lokacije za katero napovedujemo onesnaženje. Gre za sistem za kratkoročno napoved za obdobje 24tih ur. Sistem je sestavljen iz mreže merilnih inštrumentov za merjenje koncentracije črnega ogljika in mikro vremenskih pogojev v povezavi z računalniškim sistemom, kjer se izvaja napovedni model. Ostale podatke, denimo prometne podatke sistem pridobiva iz zunanjih sistemov« še izpostavlja Pangeršič.

Ob tem pomislimo na to, da črni ogljik oziroma saje, predstavljajo nevarnost za prebivalstvo, predvsem v urbanem okolju. Andrej Pangeršič ob tem dodaja: »ravno črni ogljik je najbolj problematična sestavina delcev PM, prašnih delcev, ki so v obliki aerosolov v naši atmosferi. Ti delci predstavljajo velik javno-zdravstveni problem in so vzrok za veliko število prezgodnjih smrti. Številke se tukaj po vseh ocenah gibljejo bistveno nad številom smrti iz posledic prometnih nesreč. Skratka, gre za resen problem iz vidika javnega zdravja

Ampak ta grožnja javnemu zdravju kajpak ni vidna na prvi pogled. Tako je zrak, ki ga seveda smatramo kot javno dobro, v vsakdanjem življenju onesnažen, saj se prašni delci vežejo na vodne kapljice v zraku, ki jih ljudje posledično vdihujemo.

Glede na dejstvo, da je potrebno zbirati in obdelati velike količine podatkov, pri projektu sodelujejo tri podjetja oziroma, kot dodaja Pangeršič: »zadeva je precej interdisciplinarna, tako da gre za konzorcij treh podjetij. Podjetje Analitica je vodja konzorcija, sodelujeta pa še podjetji Aerosol in Ames. Pri Aerosolu so implementirali mrežo samih merilnih inštrumentov za merjenje koncentracije črnega ogljika. Podjetje Ames pa je prispevalo razvoj merilnih inštrumentov za mikro vremenske pogoje na samih merilih lokacijah. Pri Analitici pa smo razvili napovedni model in pripadajočo programsko opremo, pri tem projektu konkretno za mesto Ljubljana.«

Gre torej za rešitve, ki vodijo do razvoja pametnih mest oziroma tovrstne rešitve so del infrastrukture pametnega mesta. Pangeršič ob tem izpostavlja: »to se pravzaprav naslanja tudi na namen uporabe pametnega semaforja črnega ogljika. Dejstvo je, da morajo mestne uprave oziroma centri za nadzor prometa sprejemati določene odločitve pri samem uravnavanju prometa in s pomočjo tega sistema pridobivajo podatke kakšne so razmere oziroma koncentracije škodljivih delcev, torej onesnaženje v obdobju 24tih ur. Z uporabo pridobljenih podatkov lahko nato sprejmejo odločitve glede poteka oziroma omejitve prometa v mestu.«

Cilj vsega skupaj je torej ukrepanje v realnem času in zato je sistem namenjen upravljalcem gosto naseljenih in urbanih območij, skratka mest, ki jih pesti težava visoke koncentracije delcev PM. Ali kot opozarja Andrej Pangeršič: »res je, da je stanje zraka odvisno od geografske lege in Ljubljana je tipičen primer, saj leži v kotlini in je to akuten problem. Po drugi strani pa mesta, ki so bolj izpostavljena vetru in ne ležijo v kotlini nimajo teh težav. Ampak, dejansko gre za sistem v realnem času, ki upravljalcem prometa v mestu omogoča takojšnje ukrepanje, da delež škodljivih delcev ne bi presegel tudi zakonsko dovoljenih vrednosti.«

Za delo konzorcija treh visokotehnoloških podjetij na določen projektu je potreben tudi denar. Projekt Pametni semafor črnega ogljika v veliki meri financiran s strani Evropskega denarja oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar ima svojo specifiko saj Pangeršič ob tem opozarja: »ti projekti imajo raziskovalno naravo, kar pomeni visoko tveganje samega finančnega vložka na začetku in prav zato je zunanje financiranje temeljno, da se tak projekt sploh lahko začne razvijati. Vsa tri sodelujoča podjetja smo financirana v enaki meri pri tem projektu. Z dvoletni projekt za tri podjetja gre za nekaj več kot 441.000 evrov evropskega denarja iz sklada za regionalni razvoj ESRR in sofinanciranja s strani Republike Slovenije pod vodstvom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Celotna vrednost investicije oziroma skupni upravičeni izdatki pri projektu Pametni semafor črnega ogljika pa bo na koncu znašalo nekje 980.000 evrov.«

Torej si ob vsem povedanem lahko želimo, da bi projekti kot je Pametni semafor črnega ogljika prinesli čistejši zrak za vse nas, Pangeršič pa ob tem izpostavlja še dejstvo: »da je promet le del problema onesnaženja z delci PM. Drugi zelo bistven, celo prevladujoč, vir onesnaženja je samo kurjenje biomase oziroma lesa, ki je v porastu v zadnjih letih. Vendar pa so pri kurjenju potrebni drugačni in bolj dolgoročni ukrepi v smislu centralizacije ogrevanja in spremembe energentov. Je pa res, da je promet edina variabla na katero se da takoj in kratko ročno vplivati. Za dolgoročne ukrepe pa je pomemben bolj dolgoročni načrt, ki zajema spremembo infrastrukture in načrtovanje ogrevalnih sistemov v prihodnosti.«

Potrebno pa je ozavestiti tudi uporabnike oziroma javnost na splošno. Andrej Pangeršič iz podjetja Analitica še od tem dodaja: »treba je namreč vedeti, da kamini, ki so vsesplošno priljubljeni, so prav tako velik vir PM delcev, saj ni nikakršnih filtrov in gre za relativno slabo izgorevanje, tako da, ja treba se je tudi v vsakdanjem življenju doma zavedati kaj počnemo.«

Spoštovane in spoštovani, zrak dihamo vsi in kot ste lahko razumeli iz povedanega se tudi odgovornost za ravnanje prične pri vseh. Za nas gre.

Projekt Pametni semafor črnega ogljika – Smart black carbon street light, spada v okvir mednarodne konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Borut Kampuš, Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope. #EuranetPlus

Borut Kampuš