Dogodki, kot so bile poplave leta 2010, plazovi leto pred tem, ali škode zaradi velike količine snega leta 2016 napovedujejo, da naše okolje čakajo tudi v prihodnosti veliki izzivi, a nanje nismo dovolj dobro pripravljeni. Vremenski procesi, naravne nesreče in človeške aktivnosti pa niso omejene z državnimi mejami. Napovedi in opozorila na slovensko-avstrijski meji namreč trenutno niso usklajena. To težavo bo rešil mednarodni projekt , ki bo v čezmejnem sodelovanju skušal izboljšati napovedi in opozorila za obilno deževje, poplave, sneg, in snežne plazove in tako poskrbeti za varnost ljudi, ter zaščititi infrastrukturo na območju Slovenije in Avstrije.
»Cilji so, da izboljšamo delovanje državnih služb, ki so pristojne za opozarjanje in njihovo čezmejno sodelovanje, izboljšamo prepoznavanje tveganj in opozarjanje nanje ter izdelamo nova orodja za prognostike. Želimo tudi uvesti nove koncepte za posredovanje in razširjanje informacij med javnost. Glavni namen opozoril je to, da je čimveč ljudi pravočasno opozorjenih, » razlaga vodja projekta, dr. Vanja Blažica iz Agencije RS za okolje. Tudi turni smučarji bodo med drugimi lahko dobili več podatkov o morebitnih tveganjih, izboljšane pa bodo tudi napovedi potenciala za umetno zasneževanje.
»Uvedli bomo fizikalni model za snežno odejo, s pomočjo katerega bomo lahko dobili poleg informacij o višini snežne odeje tudi vrednost snežne obremenitve na objekte. Če je obremenitev prevelika, obstaja nevarnost, da se objekti porušijo. Izvedeli bomo tudi več o taljenju snega, o potencialu zasneževanja in mnogo drugih koristnih informacij. Izboljšali bomo hidrološki prognostični sistem Mure, torej bomo dobili boljše napovedi pretokov za Muro. Izboljšali bomo tudi komunikacijo in izmenjavo znanja med plazovnimi službami, ki delujejo področju Slovenije in Avstrije. Nato pa bomo izboljšali še način podajanja opozoril – omogočili bomo večjezičnost tako slovenskih kot avstrijskih opozoril, da bodo koristna tudi za prebivalce čez mejo oziroma turiste,» še dodaja Vanja Blažica. Pripravili pa bodo tudi delavnice za boljše poznavanje nevarnosti in več izobraževalnih gradiv, da bodo tudi informacije pravilno razumljene.
Načrtujejo pa tudi izvedbo aplikacij, ki bodo pomagale k pravočasnemu obveščanju, predvsem pa želijo omogočiti, da bodo drugi razvijalci aplikacij lahko lažje dostopali do takih podatkov, ki bodo zapisani v strojno berljivi obliki in jih nato ponudili tudi na svojih spletnih straneh. Projekt je sicer še v začetni fazi, začel se je komaj junija, tako da zdaj potekajo dogovori o nabavi potrebne opreme, orodjih in senzorjih.
V projektu sodeluje 7 partnerjev, vodilni partner je avstrijski zavod za meterologijo in geodinamiko Zentralanstalt fur Meteorologie und Geodynamik iz Gradca, v Sloveniji pa poleg Agencije RS za okolje sodelujejo še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Vrednost celotnega projekta je nekaj več kot 1,5 mio. evrov, delež ARSO znaša nekaj več kot 400 tisočakov, sofinanciranje pa je zagotovljeno s strani Evropske Unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v deležu 85% in s strani Republike Slovenije v deležu 15%.
Projekt CrossRisk se bo zaključil leta 2021, ko bodo vsa orodja tudi na voljo uporabnikom.
Darja Potočan, Radio Slovenia International - Radio Si/Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope
