Plakat Zelenih Slovenije za državnozborske volitve leta 2004. Foto: BoBo

V strahu pred vzponom skrajne desnice, ki je med evropskimi volitvami preplavljal medije, je uspeh zelenih ostal kar nekoliko v ozadju. V Evropskem parlamentu bodo po novem imeli 69 sedežev, kar je 17 več kot doslej. V nekaterih državah so se uvrstili tik za vodilnimi strankami. V Nemčiji so se prebili na drugo mesto, prav tako na Finskem. V Franciji so bili tretji in tako podvojili število svojih "zelenih" evropskih poslancev. BBC navaja, da naj bi vsak tretji Nemec, mlajši od 30 let, volil za zelene.

Evropa potrebuje prehod od parol do zelenega naložbenega programa

Da je bil na evropski ravni narejen velik politični prehod nasproti ozelenjenim politikam, se strinja tudi prvi predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut. "Predvsem je pozitivno, da so zelene stranke dobile bistveno višjo podporo. A sodim, da bo treba to podporo dograditi tudi z razvojnimi in zaposlitvenimi značilnostmi tega prehoda. Drugače povedano, ne bo zadostovala samo "akcija" za večjo podnebno varnost, temu bo morala slediti tudi bistvena sprememba evropskih industrijskih, prometnih, kmetijskih politik, kajti v obratnem primeru ta zeleni prehod ne bo mogoč. Od parol o zagotavljanju večje podnebne varnosti in boju proti podnebnim spremembam bo treba resnično preiti k udejanjanju zelenega naložbenega programa Evrope. Upam, da bodo tudi druge politične skupine Evropskega parlamenta to pobudo podprle."

Uspehi zelenih po Evropi
Največji uspeh v EU-ju so zeleni poželi v Nemčiji, kjer so premagali socialdemokrate in se z 20 odstotki glasov zavihteli na drugo mesto najuspešnejših strank na volitvah. Število sedežev v Evropskem parlamentu so nemški zeleni z 11 povečali na 20. Zelo uspešni so bili v Franciji, kjer je resda slavila skrajna desnica, a so se Europe Écologie – Les Verts uvrstili na tretje mesto strank, takoj za Macronovo La République en Marche in podvojili svoje sedeže v Evropskem parlamentu, v iztekajočem mandatu jih imajo šest, v novem jih bodo imeli dvanajst. Velik uspeh so zeleni dosegli tudi na Irskem, kjer so iz nič v prejšnjem mandatu tokrat dobili dva poslanca, Irska ima v Evropskem parlamentu sicer skupno 11 poslancev. Evropski zeleni imajo več poslancev kot v prejšnjem mandatu tudi v Belgiji, na Danskem, Finskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji, a ti ne bodo dokončali svojega mandata. Zanimivo pa je, da so zeleni kar precej podpore izgubili v domovini Grete Thunberg, na Švedskem, kjer so v preteklem mandatu iz vrst zelenih imeli štiri evroposlance, v novem sklicu bodo imeli le še dva.

V Sloveniji vlada precej neevropski trend

V Sloveniji smo evropskega poslanca, ki se je v iztekajočem se sklicu Evropskega parlamenta uvrščal v Skupino zelenih/Evropske svobodne zveze, izgubili že pred volitvami. Igorju Šoltesu so volivci v nedeljo namenili kar 21.017 preferenčnih glasov, s čimer se je uvrstil na peto mesto, takoj za Tanjo Fajon, Ireno Jovevo, Romano Tomc in Milanom Zverom. A Šoltes ni bil ponovno izvoljen za evropskega poslanca, pa tudi če bi bil, ne bi več zastopal zelenih, saj je kandidiral na listi DeSUS-a, ki spada pod Alde (Skupino Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo).

Tudi izkušnje iz prvega obdobja uveljavljanja zelene politike v Sloveniji po letu 1990 kažejo, da več kot 90 odstotkov tem zelenih strank ni vezanih neposredno na okolje, kar pa seveda zelo otežuje udejanjanje politik za večjo podnebno varnost.

Dušan Plut

Zeleni Slovenije, ki so prejeli 2,08 odstotka ali 9.813 glasov, so bili z izidom zadovoljni, saj so med neparlamentarnimi strankami dosegli najboljši rezultat. A ta je precej daleč od evropskega trenda. Lista Povežimo se, ki je v nasprotju z Zelenimi Slovenije imela podporo evropskih Zelenih/ESZ, je prejela 1,64 odstotka ali 7.766 glasov. Tudi če bi se listi pred volitvami združili oziroma če seštejemo prejete glasove obeh, bi še vedno prejeli manj kot npr. SAB ali SNS.

Leta 1990 so Zeleni Slovenije prejeli 8,8 odstotka glasov

Dušan Plut, takratni predsednik Zelenih Slovenije, leta 1990 podpisuje izjavo na seji ustanovnega zbora Skupščine po prvih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Plut spomni, da so Zeleni Slovenije imeli največjo podporo leta 1990, ko so na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji dobili 8,8 odstotka glasov. "To je bil v takratnih evropskih razmerah izjemno velik uspeh. Nato pa je zaradi notranjih nesoglasij in dejstva, da so Zeleni Slovenije poskušali še naprej delovati kot gibanje, ne pa kot politična stranka z jasnimi opredelitvami do vseh političnih, razvojnih in drugih problemov, prišlo do razkola. Odtlej je zelena politika v Sloveniji potisnjena v ozadje, kar je precej nesodoben evropski trend."

Leta 1994 so Zeleni Slovenije v svoji prvotni obliki nehali obstajati, a del stranke je ohranil staro ime, njen predsednik pa je takrat postal Vane Gošnik, ki danes na Twitterju javno dvomi o resnosti podnebnih sprememb. Aktualni predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš je svoj položaj "podedoval" od svojega očeta Vlada Čuša. Predtem je bil od leta 2009 član SDS-a, iz katerega pa je leta 2016 zaradi nesoglasij izstopil.

Danes skuša pomanjkanje navzočnosti močne zelene stranke nekoliko nadomestiti Levica, vendar menim, da še vedno premalo vključuje okoljsko-podnebne teme, da bi bila prepričljiva za večje število zelenih volivcev.

Dušan Plut

Stranko Zeleni Slovenije opazimo le pred volitvami, hkrati je njihov politični profil za evropske razmere precej nenavaden, opozori Plut: "Zeleni Slovenije niso člani grupacije zelenih v Evropskem parlamentu, ki se nahaja levo od politične sredine. ZS pa po svojih političnih izhodiščih delujejo bolj kot zmerno desno usmerjena politična stranka. Tudi zato so neprepričljivi za večje število volivcev, ki okoljsko odgovornost povezujejo z večjo socialno pravičnostjo in levo usmerjenimi razvojnimi usmeritvami."

Ima Slovenija dovolj velik volilni bazen za zeleno stranko?

Ekološka zavest Slovencev je vsaj primerljiva s srednjo in zahodno Evropo, Slovenija ima zelo močne okoljske nevladne organizacije, pa tudi uspeh ZS-ja v devetdesetih letih kaže na zavzetost volivcev za zeleno politiko, je prepričan Plut: "Žal pa očitno še nimamo politično zanimivega programa oziroma političnih strank, ki bi znale to prisotnost okoljske zavesti tudi udejanjiti na področju politike. Ta pa je dejansko ključna za uresničitev okoljskih in podnebnih ciljev celotne družbe. Trenutno še ni politične stranke, razen v določeni meri Levice, ki bi znala ta potencial izkoristiti, je pa absolutno prisoten."

Kam so vsi zeleni šli