Kandidati parlamentarnih strank so soočili mnenja in volivcem olajšali izbiro. Foto: BoBo

Samo trije dnevi nas še ločijo od odločanja o prihodnosti Evropske unije (EU). Volitve v Evropski parlament bodo namreč v nedeljo, 26. maja.

Soočenje zunajparlamentarcev o korupciji in evroskepticizmu

Da bo odločitev na voliščih lažja, je RTV Slovenija pripravila dve soočenji. Na prvem so sodelovali predstavniki parlamentarnih strank, na drugem pa so stališča predstavili politiki iz zunajparlamentarnih strank (dostopno je prek okvirčka levo). Obe soočenji je vodila Mojca Širok.

Afera Strache, ki je spodnesla vlado avstrijskega kanclerja Kurza, je pokazala, da je ni države, v kateri bi bili politiki odporni proti korupciji, prav politična korupcija pa je bila ena izmed tem, ob katerih so soočili mnenja kandidati za Evropski parlament. Govorili so tudi o davčnih oazah sredi Evropske unije, o nelojalnih davčnih praksah, o zahtevah evroskeptikov po drugačni Evropi.

Odgovarjali so vodilni kandidati parlamentarnih strank: Irena Joveva (LMŠ), Zmago Jelinčič (SNS), Ljudmila Novak, (NSi), Romana Tomc (SDS in SLS), Tanja Fajon (SD), Violeta Tomić (Levica), Gregor Perič (SMC), Igor Šoltes (DeSUS) in Angelika Mlinar (SAB).

O aferi Strache in korupciji

Gregor Perič (SMC) je dejal, da nikoli ni dobil neprimerne ponudbe. Če bi se to zgodilo, bi se odzval zelo ostro in takoj prijavil policiji. V politiki pogosto manjka ljudi z osebno integriteto, je poudaril.

Zmago Jelinčič (SNS) je na vprašanje o svoji izključitvi iz Sveta Evrope komentiral z besedami, da je protikorupcijska komisija že takoj na začetku ugotovila, da ni nič spornega. "Gospoda iz leve politične strukture je prek svojih prijateljev v Bruslju sprožila vse skupaj," je dodal.

Irena Joveva (LMŠ) je odgovorila z besedami, da je korupcija kaznivo dejanje, do katerega je treba imeti ničelno toleranco. "Korupcija in klientelizem nimata politične barve," je dejala. "Najostreje obsojam, kar se je zgodilo v Avstriji," je dodala.

Ljudmila Novak (NSi) pa je navedla, da se s korupcijo ni nikoli srečala. "Verjetno se tisti, ki podkupujejo politike, prej pozanimajo, kdo je dovzeten za kaj takšnega, preden poskusijo," je odgovorila. Razkrinkati je treba vse koruptivne zgodbe in imeti ničelno toleranco, je ostro sklenila.

Tudi Romana Tomc (SDS) je odvrnila, da s korupcijo nima nobenih izkušenj in niti nobene ponudbe ni prejela. "V Evropskem parlamentu sem se ukvarjala pretežno s socialo, za katero se nihče kaj preveč ne zanima. Zgodba Strache ima dober epilog, ko so človeka dobili pri korupciji, je nemudoma sledil odstop, to prakso pogrešam v Sloveniji," je dejala.

Tanja Fajon (SD) je prav tako dejala, da nikoli ni bila tarča korupcije. Zgodba Strache v Avstriji po njenih besedah kaže, da na tokratnih evropskih volitvah denar prihaja tudi iz tujine. "Za destabilizacijo Evrope, to je nedopustno. Skrajna desnica zelo očitno v Evropi, ne samo v Avstriji, tudi v Franciji, Italiji, na Madžarskem, pa tudi v Sloveniji smo temu priča z medijem Nova24," je odgovorila Fajonova.

Violeta Tomić (Levica) je dejala, da ji nihče ni ničesar ponudil, ker vedo, kako bi se odzvala. "Ta škandal je razkrinkal, kako desni populisti, ki imajo polna usta nacionalnega interesa, tega zelo hitro prodajo za svoj lastni interes in ljudi poženejo v nesrečo," je dejala.

Igor Šoltes (DeSUS) je povedal, da po eni izmed analiz zaradi korupcije v Evropi ponikne okoli 970 milijard evrov letno. "Zdi se mi, da je največji problem v tem, da tudi ko se kaj odkrije in koga ujamejo s prsti v marmeladi, se potem ne zgodi nič," je dejal. Kakršno koli korupcijsko ponudbo bi nemudoma prijavil organom, je dejal.

Angelika Mlinar (SAB) je navedla, da je afera Strache za Avstrijo pravi politični Černobil. "To je velik problem tudi kar se tiče evropske ljudske stranke (EPP), ker je pripravljena iti v koalicijo s takšnimi desničarji, ko pa vemo, da so popolnoma koruptivni, zato so prihajajoče volitve tako pomembne, voliti je treba stranke, ki so proevropske in ne rušijo sistema," je dejala.

O prebežniški krizi

Zunanji minister Miro Cerar se je pred kratkim z Italijo dogovoril za mešane patrulje na meji. Kako rešiti prebežniško krizo?

Tomčeva je dejala, da je minister Cerar "pomešal stvari", saj bi morale biti patrulje na slovenski južni meji, kjer so ljudje ogroženi. "Ilegalni migranti prehajajo neovirano, vlada je naredila absolutno premalo, ne morejo reči, da obvladujejo situacijo, če pa ljudje sporočajo, da migrante videvajo na svojih dvoriščih," je odgovorila in dodala, da je treba na mejo poslati "veliko večjo okrepitev".

Joveva ji je odvrnila, da vlada izvaja vse potrebne ukrepe na južni meji, kjer razmere niso izredne. Vlada je po njenih besedah pri varovanju meje uspešna, o čemer pričajo "visoke številke ujetih prebežnikov". Mešane patrulje na italijanski meji so izkaz dobrega medsosedskega sodelovanja z Italijo, je dodala.

Perič je nadaljeval, da so se glede skupnih patrulj z Italijo dogovorili zato, da ne bi slučajno prišlo tudi do italijanskega nadzora na naši zahodni meji, kot je to storila Avstrija, ki nadzira mejo s Slovenijo.

Jelinčič se je strinjal s Tomčevo, da je treba okrepiti mejo s Hrvaško. "Hrvaško je treba čim prej sprejeti v schengen, da se bo schengenska meja premaknila eno mejo nižje, potem bi Hrvatje morali graditi azilne domove, ne pa da se gradijo pri nas," je dejal in opozoril na nevarnost, da Slovenija postane "žep za migrante".

Mlinarjeva je opozorila, da je nujno potrebna skupna evropska migracijska politika, ker nobena posamezna država ne more sama rešiti problema. "Schengen še vedno ni dokončan, ker se ne usmerjamo dovolj na to, da je treba zavarovati zunanje meje Evrope," je dejala in dodala, da so skupne patrulje na evropskih notranjih mejah "brezvezne".

Tomčeva je spomnila na Cerarjevo žico na meji, ki prebežniškega toka ni ustavila. "Zakaj migranti tavajo po vaseh in gozdovih? Zato ker nimamo urejene migracijske politike, potrebujemo evidentacijski, ne nastanitveni center, kjer bi jih popisali in se odločili, kako z njimi ravnati," je dejala in dodala, da takšnega centra še vedno nimamo, ker vedno "populisti skočijo tja in naredijo spontan ljudski upor".

Fajonova je dejala, da je treba narediti vse za zavarovanje zunanjih meja EU-ja. "Ne vidim prihodnosti Evrope v žicah, ograjah, patruljah, vojski in orožju, ter da imamo spet notranji pregled na mejah, kot ga imamo z Avstrijo že tri leta, izvajajo ga nezakonito," je dejala. "Potrebujemo evropske rešitve, ki smo jih v parlamentu že sprejeli, žal pa so se ustavile v celi vrsti evropskih vlad, kjer sedijo populisti in nevarni nacionalisti," je sklenila.

Novakova je prav tako opozorila, da je treba "zavarovati zunanje meje, da bomo lahko podrli notranje". Sodelovanje slovenske in italijanske policije se ji ne zdi problematično, a to bi se prvenstveno moralo dogajati na hrvaško-slovenski meji, pa tudi hrvaško-bosanski, in še kje drugje. "Tihotapcem z ljudmi je treba jasno dati vedeti, da se čez te meje ne da priti nezakonito, meni ni všeč, da je tam žica, a v tem trenutku drugače ne gre," je sklenila.

Šoltes je kot problematično navedel nezaupanje med evropskimi državami. Zunanje meje EU-ja bi tudi po njegovem mnenju morali bolje zavarovati. Za migracijami pogosto stojita kriminal in mafija, je opozoril. "Države morajo sodelovati, zapiranje meja ene države za drugo po učinku domin bo res ustvarilo migracijske žepe," je sklenil in dodal, da nad idejo mešanih patrulj na notranjih mejah EU-ja ni najbolj navdušen.

Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank