Kaj o perečih temah menijo zunajparlamentarci? Foto: MMC RTV SLO
Kaj o perečih temah menijo zunajparlamentarci? Foto: MMC RTV SLO

Samo trije dnevi nas še ločijo od odločanja o prihodnosti Evropske unije (EU). Volitve v Evropski parlament bodo namreč v nedeljo, 26. maja.

Soočenje parlamentarcev o korupciji, davkih in evroskepticizmu

Da bo odločitev na voliščih lažja, je RTV Slovenija pripravila dve soočenji. Na prvem so sodelovali predstavniki parlamentarnih strank, dostopno je prek okvirčka levo; na drugem pa so stališča predstavili politiki iz zunajparlamentarnih strank. Obe soočenji je vodila Mojca Širok.

Afera Strache, ki je spodnesla vlado avstrijskega kanclerja Kurza, je pokazala, da je ni države, v kateri bi bili politiki odporni proti korupciji, prav politična korupcija je bila ena izmed tem, ob katerih so soočili mnenja kandidati za Evropski parlament. Govorili so tudi o davčnih oazah sredi Evropske unije, o nelojalnih davčnih praksah, o zahtevah evroskeptikov po drugačni Evropi.

Odgovarjali so: Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija), Bernard Brščič (Dom), Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije) in Urša Zgojznik (Povežimo se).

O politični korupciji v EU-ju

Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija) je odgovoril, da EU temelji na korupciji, lobijih in "zločinskih mrežah". "Misliti, da bomo to lahko izkoreninili tako, da bomo spet volili iste obraze in ljudi, je nesmiselno, izvolimo nove ljudi in ta EU končno spremenimo v Evropo za ljudi od Urala do Atlantika," je dejal.

Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije) je navedel primer evropske korupcije. "Imaš svoj sadovnjak, uporabljaš glifosat in v parlamentu dvigneš roko, da se glifosatu podaljša uporaba," je dejal. EU po njegovih besedah pri pregonu korupcije "šepa, ker nima FBI-ja ali česa podobnega".

Urša Zgojznik (Povežimo se) je nadaljevala, da so ključ volivci, ki oddajajo svoje glasove. "Na sporne prakse je treba opozarjati takoj, zaščititi tiste, ki opozarjajo, tu mislim na t. i. žvižgaštvo, kdo je kriv in kakšne bodo sankcije, nujno je izbirati ljudi z integriteto," je opozorila, da morajo volivci ažurno kaznovati vse, ki prestopijo črto dovoljenega.

Bernard Brščič (Dom) pa je dejal, da je EU Avgijev hlev in da je treba zamenjati strukturo "bruseljskih inkasantov". "Lord Acton je nekoč dejal, da oblast kvari, absolutna oblast pa kvari absolutno. Več kot je moči v Bruslju, več je korupcije. Poglejte samo primere zlorab kmetijske ali pa kohezijske politike," je navedel. "Skorumpiran režim statusa quo tvorijo tri poslanske skupine, evropski socialisti, evropska ljudska stranka in evropski liberalci, gre za stanje korupcije, ki ga je potrdil slovenski primer poslanca SD-ja Zorana Thalerja," je dejal.

O evroskepticizmu in populistih

Zgojznikova je dejala, da je treba obsoditi vsako politiko strahu, ker ta vodi v populizem. "Opozorila bi na zeleni populizem, zdaj vsi govorijo o varstvu okolja in zelenih programih, ko sem čistila Slovenijo v preteklih letih, teh ljudi nisem videla, pogledati je treba, kaj se govori, in kaj bodo potem delali v prihodnje, glasovanja v parlamentu so javna," je dejala.

Brščič je dejal, da "potrebujemo manj Bruslja in več Evrope". "Populisti ponujamo ravno to, populizem je nekaj pozitivnega, kjer je demokracija, tam je vedno populizem, v Evropskem kontekstu to pomeni, da delamo za Evropo Evropejcev," je dejal in dodal, da ne gre za nikakršno "ekstremno desnico". "EU je nevzdržen projekt, ki ga je treba odvzeti globalistom," je sklenil.

Šiško je dejal, da je za prihodnost EU-ja primerna edino konfederacija, v kateri ima vsak narod pravico do samoodločbe. "Tako je nastala Republika Slovenija in tudi Katalonci imajo pravico do svoje države, to pravico jim jemljejo, zato je EU fašistična združba," je dejal. V parlamentu, če bo izvoljen, se bo povezal s somišljeniki in stremel k temu, da se "EU preoblikuje v pravo Evropo enakopravnih in svobodnih narodov".

Pretnar je navedel dejstvo, da za vsako večjo krizo v zgodovini velja, da se pojavijo nacionalisti in skrajno desne in leve populistične politične formacije. "Mislim, da smo iz te krize že zlezli, to je še ostanek tega vala, kar bo prišlo v Evropski parlament, mislim, da se ni treba bati," je dejal in dodal, da Evropa iz leta v leto napreduje. "Črpamo lahko sredstva za znanost in kohezijska sredstva, a smo pri tem nerodni," je nakazal, kaj bi veljalo v prihodnje popraviti.

Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank