Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Edini mogoči datum za izvedbo volitev v Sloveniji v predvidenem roku je nedelja, 26. maj. Dan glasovanja po zakonu o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament določi predsednik republike, pri tem pa mora kot dan volitev določiti nedeljo ali drug dela prost dan.

Slovenci bomo na zadnjo nedeljo v maju izbrali osem evropskih poslancev. Trenutno je v evropskem parlamentu 751 poslancev, a ker usoda britanskega izstopa iz EU-ja še vedno ni jasna, ni znano, koliko poslancev bomo dobili po volitvah. Po brexitu naj bi bilo namreč v EU-parlamentu 705 poslancev, je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt.

Novoizvoljenim poslancem bomo zaupali petletni mandat v Evropskem parlamentu. Ker bodo volitve potekale po proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasovanjem, bomo imeli volivci več vpliva na izbiro kandidatov. A ne glede na to, volilna udeležba stalno pada, na prvih volitvah v evropski parlament pred 15 leti je bila nekaj več kot 28-odstotna, na zadnjih, tretjih za slovenske volivce, pa nekaj več kot 24,5-odstotna.

Leta 2014 na evropski ravni najnižja volilna udeležba

Na evropski ravni je bila najnižja volilna udeležba na zadnjih volitvah leta 2014. Z udeležbo pa je povezano tudi vprašanje moči evroskeptičnih, populističnih strank. Trenutno so med osmimi političnimi skupinami kar tri evroskeptične. Ne glede na to, da število sedežev populistov raste, pa njihova politična moč v parlamentu ostaja relativno omejena, saj tri tovrstne politične skupine zaradi izrazite nacionalne ali celo nacionalistične utemeljenosti le stežka najdejo podlago za sodelovanje.

Če bodo Britanci pravočasno izvedli brexit, potem bomo evropski volivci torej glasovali za 705 poslancev. Trenutno imajo tri evroskeptične skupine okrog 160 glasov, javnomnenjske ankete pa kažejo, da bi lahko v novem sklicu parlamenta še naprej zasedale podobno število sedežev. Nekatere projekcije sicer omenjajo, da bi evroskeptiki lahko dobili skoraj tretjino glasov, a ob pregovorni razdrobljenosti njihovih pogledov tudi to verjetno ne bi prineslo resnejšega vpliva na delo parlamenta, je še pojasnil Trošt za Radio Slovenija.

Stranke so že začele priprave na volitve

Politične stranke se na volitve sicer že aktivno pripravljajo; v strankah potekajo postopki za evidentiranje kandidatov, znana so že nekatera imena kandidatov, prav tako je večina zdajšnjih evropskih poslancev iz Slovenije napovedala ponovno kandidaturo.

V SDS-u, SD-u in NSi-ju so napovedali, da bodo na volitvah nastopili samostojno, na samostojen nastop na volitvah se pripravlja tudi DeSUS. Še vedno pa je odprto vprašanje, ali bodo tri stranke, ki spadajo v politično skupino evropskih liberalcev Alde, to so LMŠ, SMC in SAB, nastopile s skupno listo.

O tem se bodo na sestanku skušali dogovoriti predsedniki teh strank, Marjan Šarec, Miro Cerar in Alenka Bratušek. Vse tri stranke so se sicer zavzele za oblikovanje skupne liste, a najtrši oreh bo zagotovo izbira imena, nosilca liste in vrstnega reda kandidatov.