V 212 slovenskih občinah bodo 20. novembra volili nova vodstva. Za 212 županskih mest skupaj poteguje 618 kandidatov, piše novinarka Slovenske tiskovne agencije Tatjana Žnidaršič. Podatki sicer še niso dokončni, do ponedeljka se lahko spremenijo (več na spletni strani Državne volilne komisije).

Na volitvah pred štirimi leti je bilo kandidatov 800, še 11 več se jih je za župansko mesto potegovalo leta 2014.

V občinske in mestne svete si želi 18.670 kandidatov, leta 2018 je bilo kandidatov 22.314, štiri leta prej 23.327. Tudi pri volitvah v svete četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, je glede na trenutne podatke kandidatov manj, tokrat jih je 12.281, kar je skoraj tisoč manj kot na prejšnjih volitvah in skoraj 2500 manj kot na volitvah 2014.

Tako kot že na prejšnjih volitvah je tudi tokrat med kandidati več moških kot žensk. Tokrat je med županskimi kandidati moških 511, žensk pa 107. Med kandidati za občinske in mestne svete je žensk 8478, moških pa 10.192.

Najstarejši županski kandidat je star 82 let, najmlajši 22. Še večja je starostna razlika med najstarejšim in najmlajšim kandidatom za občinskega svetnika, najstarejši namreč šteje 94 let, najmlajši 18.

Dobra polovica občin do župana zagotovo v prvem krogu

Sorodna novica Slovenjgraški župan Tilen Klugler: Toplarno smo predelali na lesne sekance, toplo bo

Že zdaj je jasno, da bodo župana v prvem krogu zagotovo dobili v dobri polovici občin. V 58 občinah sta kandidata dva, v 51 občinah pa le en – z izjemo dveh pa so v vseh teh občinah edini kandidati sedanji župani, ki se tako že lahko veselijo ponovne izvolitve.

Med tistimi, ki so na tokratnih volitvah brez protikandidatov, je tudi župan Slovenj Gradca (Tilen Klugler, intervju z njim levo). Ostalih devet aktualnih županov mestnih občin, ki si želijo vodenje občin nadaljevati, se bo na volitvah pomerilo s svojimi izzivalci. Le enega tekmeca ima sedanji župan v Novem mestu, drugod je kandidatov več. Kot že na prejšnjih volitvah je največ zanimanja v Mariboru, kjer je 15 kandidatov, in Ljubljani, kjer jih je devet.

Znova kandidira kar 179 od skupno 212 županov. Ob tem pa kandidira še pet podžupanov, ki začasno vodijo občine, ker so se dotedanji župani odločili, da svojo poklicno pot nadaljujejo drugje, v eden primeru pa je podžupan vodenje občine prevzel po smrti župana.

Sorodna novica Miran Stanko: "Slovenija druge rešitve, kot da ima še eno jedrsko elektrarno, skorajda nima."

Sorodna novica "Rešitev vidim v tem, da namestimo fotovoltaiko in zagotovimo toplotne črpalke"

Do menjave vodstva bo tako zagotovo prišlo v 28 občinah. Med mestnimi občinami bodo novega župana zagotovo dobili v Krškem, saj sedanji vnovič ne kandidira, prav tako bo nov župan v Murski Soboti, kjer se je dosedanji s tega mesta poslovil zaradi odhoda v vladno ekipo.

Nekateri znani iz politike na državni ravni

Je pa tudi med tokratnimi županskimi kandidati nekaj takih, ki so že preizkusili tudi v politiki na državni ravni. V Brežicah denimo kandidira nekdanji predsednik DZ-ja Igor Zorčič, v Gorjah nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar, v Sežani nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. V Kočevju bo še en županski mandat poskušal osvojiti Vladimir Prebilič, ki se je širši javnosti nedavno predstavil kot eden od kandidatov na predsedniških volitvah. Eden njegovih protikandidatov je nekdanji obrambni minister Janko Veber, ki je več mandatov že bil kočevski župan.

Dolgoletni predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj ohranja župansko mesto v Pivki, saj je edini kandidat. Za vodenje občin pa kandidira tudi nekaj aktualnih in nekdanjih poslancev DZ-ja. Med njimi so poslanci SDS-a Dejan Kaloh v Mariboru, Jelka Godec v Šentjurju, Boris Doblekar v Litiji, Franc Rosec v Šoštanju in Janez Magyar v Lendavi. Magyar je bil sicer lendavski župan v zadnjem mandatu, a je ta položaj maja zapustil po izvolitvi za poslanca.

V župansko tekmo v prestolnici se je vključila poslanka Levice Nataša Sukič. V Trbovljah sta med kandidati nekdanji poslanec Levice Primož Siter in nekdanji minister za kulturo Zoran Poznič, na Ptuju pa se bosta za županski položaj potegovala še en nekdanji poslanec Levice Boštjan Koražija in predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš, v preteklosti poslanec SDS-a, iz katerega pa je 2016 izstopil. Nekdanji poslanec NSi-ja Blaž Pavlin je kandidat v Trebnjem, nekdanja poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik v Mariboru, nekdanji poslanec Državljanske liste Rihard Braniselj v Cerknici. Zvonko Lah, nekdanji poslanec SDS-a, zatem NSi-ja, tokrat želi vodenje Mirne Peči osvojiti kot kandidat Zelenih Slovenije.

Razmerje sil na lokalni ravni ne odraža nujno tistega na državni

Razmerje sil na lokalni ravni ne odraža nujno tistega na državni. Pred štirimi leti je primat po številu županov med strankami ohranil SLS. Izvoljenih je bilo 26 njihovih kandidatov, sledil je SDS s 17 izvoljenimi župani in SD s 16, na četrtem mestu pa NSi z desetimi izvoljenimi kandidati. Pri volitvah članov občinskih svetov je bila med strankami najuspešnejša SDS, sledile so stranke SD, SLS, NSi in DeSUS.

A zgolj zbirni podatki o osvojenih županskih in svetniških mestih ne povedo vsega o uspehu na volitvah, saj se ta meri tudi po tem, ali so bili strankini kandidati uspešni v mestnih občinah in drugih pomembnejših urbanih središčih ali v manjših občinah.

Poleg tega se podatki strank nekoliko razlikujejo od zbirnih podatkov DVK-ja, saj ta k županski kvoti posamezne stranke na primer ne prišteva kandidatov, ki so sicer njeni člani, a so kandidirali s podporo več strank. Pa tudi med t. i. neodvisnimi kandidati, ki so kandidirali s podporo volivk in volivcev, so takšni s strankarskim ozadjem.

Največ županskih kandidatov v volilno tekmo s podpisi volivcev

Županski kandidati, ki se na volitve podajajo s podpisi volivcev, sicer prevladujejo tudi na letošnjih volitvah. Po podatkih, ki so jih STA posredovali iz strank, ima največ županskih kandidatov SDS. Za vodenje občin se poteguje 117 kandidatov, ki so kandidati SDS-a ali imajo njeno podporo. V mestne in občinske svete kandidira več kot 3000 strankinih članov in simpatizerjev.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda (GS), ki se je oblikovala pred letošnjimi državnozborskimi volitvami ter se po njih združila z LMŠ-jem in SAB-om, na volitvah nastopa s 53 županskimi kandidati ter ima v 122 občinah skupno 1948 svetniških kandidatov. SD ima 54 županskih kandidatov ter 111 list za občinske in mestne svete.

Kot so sporočili z NSi-ja, se stranka tokrat predstavlja z 39 kandidati, ki so njeni člani; 36 je kandidatov s podporo NSi-ja, trije njihovi člani kandidirajo s podporo volivcev in podporo stranke, pet pa je skupnih kandidatov z drugimi strankami. Za občinske svete ima NSi kandidate v 200 občinah, skupno jih je 2116. Levica pa ima 13 županskih kandidatov in 469 kandidatov za občinske in mestne svetnike.

Za zunajparlamentarno stranko SLS ali pa z njeno podporo kandidira 57 županskih kandidatov, na listah SLS-a za mestne in občinske svete je 1509 kandidatov.