Letošnje odprtje iger bosta povezovala Aleš Potočnik in Urban Laurenčič. Foto: SOJ RTV SLO
Letošnje odprtje iger bosta povezovala Aleš Potočnik in Urban Laurenčič. Foto: SOJ RTV SLO

V petek ob 13. uri se bo začela slovesnost, s katero se bodo zimske olimpijske igre v Pekingu tudi uradno začele. Francoski mediji poročajo, da bo del odprtja tudi lunarno novo leto, ki so ga v številnih azijskih državah začeli praznovati 1. februarja.

Odprtje iger boste lahko v neposrednem prenosu spremljali na Drugem programu Televizije Slovenija, prav tako na MMC-ju. Z vami bosta Urban Laurenčič, ki je že nekajkrat komentiral omenjeno slavnostno prireditev, in Aleš Potočnik, ki se bo v tem preizkusil prvič.

Oba sta pred petkovim odprtjem strnila nekaj misli za MMC.

Urban Laurenčič je komentiral že nekaj slavnostnih odprtij iger. Foto: Sandi Fišer
Urban Laurenčič je komentiral že nekaj slavnostnih odprtij iger. Foto: Sandi Fišer

Kako potekajo priprave, na kaj sta najbolj pozorna?

Urban Laurenčič: Pozorno pregledujem scenarij in si označim, kaj je smiselno povedati med posameznimi točkami. Zbiram informacije o državah za mimohod reprezentanc in sem pozoren, da bom, kolikor je le mogoče, pravilno izgovarjal imena Kitajcev.

Aleš Potočnik: Komentiranje odprtja olimpijskih iger je bila vedno moja velika reporterska želja. Ko mi je Urban predlagal, da skupaj spremljava ta spektakel, sem to z veseljem takoj sprejel. Priprave zahtevajo kar nekaj časa. Predvsem si želim, da ob tistem, kar bodo gledalci lahko videli, poveva še kakšno zanimivost, ki bo obogatila prenos.

Za otvoritveno slovesnost dobimo komentatorji vodnik, v katerem je predstavljena in razložena predstava. Vodnik je pri pripravi ključnega pomena, izdati pa ne smem ničesar, ker je to strogo varovana skrivnost.

Urban Laurenčič

Slovesnost traja kar dolgo, kar je za komentatorja morda malce neugodno. Vaju je morda strah, da bi ostala brez besed?

UL: Ne, tega me ni strah. Za vsak primer pa bo zraven kolega Aleš.

AP: Tega me ni strah. Na odprtju se ves čas nekaj dogaja. Celo drugače je. Občasno reporterji celo nekoliko preveč govorimo. Tokrat bo treba ob glasbenih in plesnih točkah programa preprosto uživati v prikazanem, brez nepotrebnih besed.

Tomaž Kovšca je med prenosi Dirke po Franciji povedal, da komentatorji dobijo zajetno brošuro o trasi, zgodovini krajev, preteklih etapah, kar je zelo v pomoč med prenosi. Ste tudi za Peking dobili kaj podobnega?

UL: Za otvoritveno slovesnost dobimo komentatorji vodnik, v katerem je predstavljena in razložena predstava. Vodnik je pri pripravi ključnega pomena, izdati pa ne smem ničesar, ker je to strogo varovana skrivnost.

AP: Brez scenarija, ki nam ga pošljejo prireditelji, preprosto ne bi šlo. Vse je do potankosti dodelano in obrazloženo. Je pa pomembno, da reporter prenosa doda tudi kaj svojega. Režiser programa ob odprtju je Džang Jimou, ki se je z dih jemajočimi točkami podpisal že pod odprtjem poletnih iger v Pekingu leta 2008. Slovesnost bo čudovita, zato vabljeni k ogledu. Je pa res, da tudi reporterji vse do zadnjega ne vemo, kdo bo prižgal olimpijski ogenj. Te napetosti se res veselim.

Aleš Potočnik je na prizorišču spremljal igre v Atenah, Torinu, Pekingu, Vancouvru, Londonu, Sočiju, Pjongčangu in Tokiu. Štiri zimske in štiri poletne olimpijske igre. Foto: Osebni arhiv
Aleš Potočnik je na prizorišču spremljal igre v Atenah, Torinu, Pekingu, Vancouvru, Londonu, Sočiju, Pjongčangu in Tokiu. Štiri zimske in štiri poletne olimpijske igre. Foto: Osebni arhiv

Kaj se vama je s prejšnjih slovesnosti najbolj vtisnilo v spomin?

UL: V Sočiju velik medved, ki mu je ob koncu iger po licu spolzela solza. Ker je bil žalosten, da so se igre končale.

AP: Najbolj do zdaj mi je v spominu ostalo odprtje poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004. To je bila edina slovesnost ob odprtju, ki sem si jo ogledal v živo, na stadionu. To so bile tudi moje prve olimpijske igre, ki sem se jih udeležil kot takrat mlad novinar športne redakcije. Najbolj se mi je vtisnila pozitivna energija na stadionu ob prihodu športnic in športnikov z vsega sveta. Z zimskih olimpijskih iger pa mi najbolj ostaja v spominu skok Steina Grubna z olimpijsko baklo v rokah na skakalnici Lysgardsbakken na odprtju leta 1994 v Lillehammerju. Tiste igre sem kot srednješolec seveda še spremljal doma pred televizijskim zaslonom.

Kot reporter smučarskih skokov upam na prvo slovensko žensko skakalno medaljo na olimpijskih igrah. V boju za medalje bodo zagotovo tudi skakalci. Močno držim pesti za vse naše športnike na igrah. Predvsem pa upam, da so to zadnje olimpijske igre, ki jih močno zaznamuje pandemija covida.

Aleš Potočnik

Eden izmed vrhuncev je prihod slovenskih športnikov. Se na to kaj posebej pripravljata?

UL: Ne. Tako kot vse druge reprezentance bo režiser tudi slovensko pokazal za nekaj sekund. Se pravi, osnovni podatki, za kaj več časa ne bo.

AP: To je eden vrhuncev prenosa odprtja. Komaj čakam. Tudi pred tem vedno čutim veliko pričakovanje. Lepo je videti naše športnike kot del olimpijske družine. Tudi za športnike, še posebej tiste, ki nastopajo prvič, je to pomemben dogodek.

Kaj pričakujeta od letošnjih iger v Pekingu?

UL: Pričakujem atraktivne posnetke. Prizorišča so zares posebna in zato bodo Kitajci v svet poslali zelo lepe slike. Tudi tekme bi morale biti zelo zanimive, žal v nekaterih športih ne bo vseh favoritov. Pričakujem tudi zelo dobre slovenske izide v smučarskih skokih.

AP: Kot reporter smučarskih skokov upam na prvo slovensko žensko skakalno medaljo na olimpijskih igrah. V boju za medalje bodo zagotovo tudi skakalci. Močno držim pesti za vse naše športnike na igrah. Predvsem pa upam, da so to zadnje olimpijske igre, ki jih močno zaznamuje pandemija covida.

Sorodna novica Na slovesnosti ob odprtju OI tudi prižig ognja, "ki mu še nismo bili priča"