Več ameriških medijev in BBC je demokratskemu kandidatu Joeju Bidnu v ameriški zvezni državi Georgii napovedalo zmago. Predsednika Donalda Trumpa naj bi premagal z več kot 14.000 glasovi od skupaj okrog pet milijonov oddanih in tako na predsedniških volitvah zbral 306 elektorskih glasov (za razglasitev zmage je potrebnih 270); natanko toliko jih je leta 2016 proti demokratki Hillary Clinton osvojil Trump in takrat to označil za največji dosežek v zgodovini ameriških volitev.

Demokratski predsedniški kandidat je Trumpu uspel odvzeti vse tri države na severu ZDA, ki so bile ključne za Trumpovo zmago leta 2016 – Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan, z večjo prednostjo, kot jo je imel pred štirimi leti Trump. Poleg tega mu je uspelo od republikanskega tabora prevzeti še Arizono in Georgio, kjer sicer poteka vnovično, tokrat ročno preštevanje glasovnic, a se volilni izid ne bo spremenil.

Protesti v Washingtonu v podporo Trumpu

Donaldu Trumpu, ki skoraj dva tedna po volitvah še vedno zavrača priznanje poraza in vztraja pri trditvah o volilnih prevarah, pa tiskovna agencija AP napoveduje zmago v Severni Karolini, s čimer bi osvojil 232 elektorskih glasov.

Trumpovi podporniki še naprej upajo, da se bo zgodilo nekaj, kar bo spremenilo dejstva, in za danes so v Washingtonu napovedani veliki protesti proti izidu volitev. Opozarjajo, da mediji, ki so razglasili zmago, niso nobena avtoriteta, in želijo, da o volitvah odločijo sodišča na čelu s konservativno večino vrhovnega sodišča ZDA.

"Kar koli se bo zgodilo v prihodnosti, kdo ve, katera administracija bo. Čas bo pokazal," je dejal predsednik Trump ob prvem javnem nastopu po volitvah. Stavek, iz katerega so nekateri med vrsticami razbrali, da se morda ameriški predsednik vendarle zaveda, da bi lahko končal svoj predsedniški mandat.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany je na televiziji Fox News zagotovila, da se bo Trump udeležil inavguracije, ampak svoje. Zagotovila je, da ne bo priznal poraza, ker verjame, da je zmagal.

Volilne tožbe Trumpove kampanje doslej brez uspehov

Trumpova kampanja je v petek v svojih tožbah proti izidom predsedniških volitev v ključnih državah (v Pensilvaniji, Michiganu in Arizoni) doživela več porazov, a kljub temu ne odneha. V petek je tožbo v Pensilvaniji, kjer je Trump vložil 15 tožb, zapustila tudi velika pravniška firma Porter Wright Morris & Arthur. Kampanjo v tožbi bo po novem zastopala zasebna odvetnica Linda Kerns.

Pravniška podjetja, ki zastopajo Trumpa, so se znašla pod hudim pritiskom in obtožbami, da sodelujejo pri sprevračanju volje volivcev. Prejšnji teden se je od podobne tožbe v Arizoni umaknilo podjetje Snell & Wilmer, svojo vlogo v tožbi v Pensilvaniji pa skuša pojasniti firma Jones Day iz Clevelanda, ki je sporočila, da ne zastopa Trumpove kampanje, ampak republikansko stranko Pensilvanije.

Ta tožba, ki zahteva preklic upoštevanja glasovnic, ki so prišle do volilnih komisij do petka, 6. novembra, je v petek doživela nov poraz, tokrat na zveznem prizivnem sodišču. Vrhovno sodišče Pensilvanije je zaradi pandemije in poštnih zamud odobrilo odločitev volilnih uradnikov Pensilvanije, da upoštevajo tudi glasovnice, ki pridejo s tremi dnevi zamude, če so bile oddane na pošto do dneva volitev. Trumpova kampanja želi vse te glasovnice razveljaviti in upa na pomoč zveznega vrhovnega sodišča.

Izidi volitev morajo biti potrjeni do konca novembra

Ameriški mediji izide volitev poročajo na podlagi uradnih izidov štetja. Glasove preštejejo na voliščih in jih sporočijo po okrožjih, nato pa še v državni center. Pri štetju glasovnic si gledajo pod prste tako demokrati kot republikanci in doslej so Američani sistemu večinoma zaupali.

Državne volilne komisije morajo zdaj v skladu s svojimi zakonskimi roki do konca novembra in začetka decembra potrditi izide, kar je le formalnost. Državni kongresi in guvernerji potem potrdijo imena elektorjev, ki morajo 14. decembra oddati svoje glasove zmagovalcu. Razen v Nebraski in Mainu, kjer elektorje delijo zmagovalcem posameznih kongresnih okrožij, povsod drugje vse elektorje dobi le zmagovalec celotne države.

Trump vztraja pri trditvah o volilnih prevarah

Trumpove trditve o volilnih prevarah izida volitev ne bodo spremenile, po republikanskih državah pa ni nobenega navdušenja nad njegovo idejo, da bi mu ne glede na izid volitev prisodili vse elektorje, da lahko ostane na oblasti. Washington Post je poročal, da je Trump o tem skušal govoriti z republikanskimi voditelji po zveznih državah.

Če bi bili volilni izidi prevara, potem so prevara tudi volitve v predstavniški dom zveznega kongresa, kjer je republikancem uspelo zmanjšati zaostanek za demokrati, in volitve v senat, kjer so se republikanci odrezali veliko bolje od napovedi anket in jim je za zdaj uspelo zadržati večino.

Še najmanj pa si republikanci želijo dvoma o volitvah na državnih ravneh, kjer demokratom ni uspelo prevzeti večine v nobenem kongresu, ki je bil v rokah republikancev. Prevlada v državnih kongresih pomeni, da bodo spet republikanci tisti, ki bodo lahko risali meje kongresnih okrožjih tako, da si zagotovijo dobre izide na prihodnjih volitvah v zvezni predstavniški dom in državne kongrese.