Ledino je sicer pred njo, ironično, orala Kellyanne Conway, ki je na republikanski strani zadnje tri mesece leta 2016 načelovala uspešni kampanji Donalda Trumpa. Pred tem je bil vodja kampanje Paul Manafort.

44-letna O’Malley Dillonova je vodenje Bidnove kampanje prevzela aprila od Grega Schultza in Anite Dunn, kmalu po skoraj čudežni vrnitvi že odpisanega Bidna. Nekdanji podpredsednik ZDA, ki je vstopil v letošnjo kampanjo kot favorit, je namreč po seriji prvih predizborov konkretno zaostajal za Berniejem Sandersom, nad njim pa ni bilo čutiti prav nobenega silnega navdušenja.

Sanders, Pete Buttigieg, Elizabeth Warren, Kamala Harris, Beto O’Rourke ... Zdelo se je, da skoraj vsi v nabito polnem bazenu demokratskih kandidatov premorejo predramiti več volivcev kot priletni Biden, katerega edini politični adut je bilo nenehno obujanje Obamovega imena.

O’Malley Dillonova je v tisti začetni fazi predvolilnih izborov vodila O'Rourkovo kampanjo. A 48-letni kongresnik iz Teksasa, ki mu je leta 2018 za las ušla tekma za senat, v predsedniški tekmi nikdar ni zares zasijal, kot so nekateri predvidevali, in iz nje izstopil že novembra lani.

Vstal iz pepela

Biden se je medtem marca, na supertorek, s pomočjo usklajene akcije demokratske stranke, v sklopu katere so praktično vsi preostali tekmeci iz tekme tik pred predizbori odstopili, dvignil iz pepela.

Mesec dni pozneje, ko je bilo že jasno, da bo osvojil nominacijo, je njegovo kampanjo prevzela O'Malley Dillonova, ki jo je Biden poznal še iz svojih podpredsedniških dni, Schultz in Dunnova pa sta dobila vloge svetovalcev.

Stara znanka kampanj

Kljub mladosti je O’Malley Dillonova že veteranka predsedniških kampanj. Prve izkušnje si je nabirala pri rosnih 24 letih, ko je delala kot terenska organizatorka za Ala Gora leta 2000, v najtesnejših predsedniških volitvah do zdaj, ko je štetje glasovnic na Floridi nazadnje ustavilo sodišče, takrat v rokah republikancev.

Leta 2004 in 2008 je delala pri neuspešnih predsedniških kampanjah Johna Edwardsa, nato pa bila leta 2012 del uspešne kampanje za ponovno izvolitev Baracka Obame kot asistentka vodje kampanje. Takrat je bil njen sodelavec Ben LaBolt, ki Dillonovo označuje za "mojstrico".

"Jen je briljantna strateginja, ki pozna ustroj ključnih zveznih držav kot svoj lastni žep, pozna mehanizme in infrastrukturo demokratske stranke do zadnje podrobnosti, tako da lahko seže do volivcev, ki še niso odločeni. Je mojstrica tako tradicionalnih, iz oči v oči, kampanj kot modernih, digitalnih," je povedal za Vanity Fair.

Ofenziva na modri pas

Ko gre za Bidnovo kampanjo, je O’Malley Dillonova posvetila velik del časa in virov državam t. i. modrega pasu (Michigan, Pensilvanija in Wisconsin), ki jih je pred štirimi leti Trump za las osvojil. Biden je nazadnje kljub začetni prednosti Trumpa zmagal v vseh treh, s čimer si je zagotovil ključnih 46 elektorskih glasov.

Samo Pensilvanijo je Biden med kampanjo obiskal kar 13-krat, kar je trikrat več kot katero koli drugo zvezno državo. "To Jen počne – vidi priložnost in stori vse, da se posveti vsaki podrobnosti, ki bi lahko tam pripeljala do zmage," je povedal eden od njenih sodelavcev.

Deluje iz ozadja

V nasprotju s Conwayevo, ki je sicer Trumpov tabor zapustila avgusta, da bi se posvetila družini, bolje rečeno možu in hčerki, ki nista skrivala svojega sovraštva do Trumpa, se O’Malley Dillonova praktično ne izpostavlja. Njene fotografije je skoraj nemogoče najti, Instagrama ne uporablja in na splošno raje deluje iz ozadja. Podobno kot preostali člani Bidnove kampanje.

Sorodna novica Kamala Harris - še nobena ženska v ZDA tako visoko

Kljub zgodovinskemu dosežku O’Malley Dillonove, ki skupaj z Bidnovo podpredsednico Kamalo Harris in ženo Jill Biden, ki bo kot prva prva dama ohranila svojo službo, ženskam daje več moči kot prejšnje administracije, pa je treba na njen prispevek gledati malce z rezervo.

Bidnova zmaga je bila vsekakor velik uspeh, gre za kandidata, ki se je kot daleč najstarejši do zdaj dobesedno dvignil iz pepela, premagal najprej Sandersa, ki mu je uspelo pritegniti precej večje množice, nato pa še Trumpa. In le redki so bili predsedniki ZDA, ki jim ni uspelo osvojiti drugega mandata.

A tokratne volitve so bile specifične in, roko na srce, bolj referendum o Trumpovem predsedovanju ter, morda še bolj, Trumpovem značaju kot pa spopad dveh enakovrednih političnih tekmecev. Biden ni zmagal zaradi izjemne strategije, ampak ker ni – Trump.