Morebitne zaplete pri določanju zmagovalca naj bi reševala zakonodaja iz 19. stoletja. Foto: Reuters
Morebitne zaplete pri določanju zmagovalca naj bi reševala zakonodaja iz 19. stoletja. Foto: Reuters

Podatki glede predčasnega glasovanja kažejo, da običajno demokratski volivci volijo po pošti v večjem številu kot republikanski. V državah, kot sta Pensilvanija in Wisconsin, kjer glasov, oddanih po pošti, ne začnejo šteti do volilnega dne, so prvotni podatki kazali prednost Trumpa. Po pošti oddane glasove namreč štejejo počasneje kot glasove, oddane na volišču.

Tesni izid bi lahko povzročil pravne postopke zaradi postopkov glasovanja in štetja glasov v ključnih državah. Tožbe, vložene v posameznih državah, bi lahko končale na vrhovnem sodišču kot leta 2000 v primeru volitev na Floridi. Takrat je poznejši republikanski predsednik George Bush mlajši zmagal pred demokratom Alom Gorom z zgolj 537 glasovi več, ko je vrhovno sodišče ustavilo štetje glasov.

Demokrati ohranili večino v predstavniškem domu, republikanci v senatu

Le nekaj dni pred volitvami je na Trumpov predlog vrhovna sodnica postala Amy Coney Barrett, s čimer je konservativnih vrhovnih sodnikov šest, liberalni pa so trije. Vrhovno sodišče bi tako lahko ob razsojanju o volitvah odločilo v korist Trumpu. Ta je v govoru v Beli hiši že napovedal, da se bodo obrnili na to sodišče s pozivom, naj zaustavi nadaljnje štetje glasov, ki šele prihajajo.

Odločajo elektorji, a kdo odloča o elektorjih?

Na ameriških predsedniških volitvah ni odločilna večina glasov volivk in volivcev, ampak v skladu z ustavo večina elektorskih glasov. Leta 2016 je tako Trump osvojil več milijonov glasov manj kot Hillary Clinton, a je postal predsednik, ker si je zagotovil več elektorskih glasov.

Elektorski glasovi posamezne države gredo praviloma kandidatu, ki v tej državi osvoji večino glasov. Letos se bodo elektorji sešli in svoje glasove oddali 14. decembra. Oba doma kongresa se bosta sešla 6. januarja, ko bodo prešteli glasove elektorjev in razglasili zmagovalca volitev.

Praviloma guverner zvezne države potrdi izide volitev in jih prenese kongresu. Nekateri akademiki pa omenjajo scenarij, v katerem guverner in zakonodajno telo zvezne države sporočita različne izide. V ključnih državah Pensilvanija, Michigan, Wisconsin in Severna Karolina so guvernerji demokratski, zakonodajna telesa pa večinsko republikanska. Nekateri pravni strokovnjaki pravijo, da v tem scenariju ni jasno, ali naj kongres sprejme podatke, ki jih posreduje guverner, ali naj ne upošteva elektorskih glasov te države.

Večina strokovnjakov sicer meni, da je tak scenarij malo verjeten, a v preteklosti se je že zgodil, in sicer v treh državah leta 1876, leta 2000 pa je floridsko zakonodajno telo razmišljalo o posredovanju svojih podatkov, preden je vrhovno sodišče štetje glasov prekinilo in predsedniški položaj dodelilo Bushu.

Oregon dekriminaliziral heroin, ponekod v ZDA dovolili nore gobe

Po zakonu o štetju elektorskih glasov iz leta 1887 vsak dom kongresa ločeno odloča, katere podatke o elektorskih glasovih naj sprejme. Če se domova o dodelitvi elektorskih glasov iz posamezne države ne bi strinjala, ni popolnoma jasno, kaj sledi. Po zakonu naj bi sicer prevladali podatki o elektorjih, ki jih potrdi izvršna oblast države. Številni strokovnjaki pravijo, da to pomeni guvernerja, drugi se s tem ne strinjajo.

Predsednika lahko izbere tudi predstavniški dom

Teoretično se lahko zgodi tudi, da noben kandidat ne osvoji večine elektorskih glasov. V tem primeru bo v skladu z 12. ustavnim amandmajem predstavniški dom kongresa izbral predsednika, senat pa podpredsednika. V predstavniškem domu bi delegacija vsake države dobila en glas.

Trenutno nadzirajo republikanci 26 od 50 državnih delegacij, demokrati pa 22. Ena delegacija je enakomerno razdeljena, v še eni je sedem demokratov, šest republikancev in en libertarec. Vsak spor v kongresu glede tega, kdo naj bo naslednji predsednik, pa mora biti razrešen do 20. januarja, sicer postane vršilec dolžnosti predsednik predstavniškega doma. To je trenutno demokratinja Nancy Pelosi.

Andrej Stopar o burnem povolilnem dogajanju v ZDA
Nekdanja veleposlanika v ZDA Kirn in Cerar o volilni drami