Ameriški predsednik Donald Trump še vedno ni priznal volilnega poraza in čaka na izide  glasovanja elektorjev. Foto: EPA
Ameriški predsednik Donald Trump še vedno ni priznal volilnega poraza in čaka na izide glasovanja elektorjev. Foto: EPA
Večina elektorjev v ZDA je že volila

Joe Biden je na volitvah 3. novembra z zmagami v 25 zveznih državah in prestolnici Washington osvojil 306 elektorskih glasov. Donald Trump, ki je zmagal v 25 državah, kar mu je prineslo 232 elektorskih glasov, ves čas trdi drugače. A sodišča, na katera je stavil Trumpa, niso podprla. Elektorski kolegij tako ne more biti točka preloma glede izidov novembrskih volitev.

Elektorji se zbirajo v kapitolih svojih držav ob različnih časih. Do zdaj je večina že opravila svoje delo, voliti pa morajo še elektorji iz Montane, Oregona, Kalifornije in na koncu Havajev. Po napovedih bo večino, 306 glasov, dobil Biden. Predvsem v ključnih državah delo kolegija poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi. Kot je pokazal pretekli konec tedna, je nasilje zaradi nestrinjanja z izidom volitev v ZDA stvarna grožnja.

Nasilje po sobotnih protestih v glavnem mestu, antisemitski izpadi v Kentuckyju, streljanj na protestih v državi Washington, napetosti drugje po ZDA kažejo, kako blizu roba je ta država. V za volitve ključnih zveznih državah, kot je recimo Michigan, kjer so oboroženi pripadniki desnih milic letos zasedli kapitol v Lansingu, skupina pa je načrtovala tudi ugrabitev demokratske guvernerke, so varnostni ukrepi še dodatno poostreni. Elektorji pa glasujejo za zdaj brez presenečenj.

 Joe Biden, ki je na volitvah zmagal z 51,3 odstotka glasov vseh volivcev in osvojil 56,9 odstotka od 538 elektorskih glasov, bo 20. januarja prisegel na položaj kot 46. predsednik v zgodovini ZDA. Foto: Reuters
Joe Biden, ki je na volitvah zmagal z 51,3 odstotka glasov vseh volivcev in osvojil 56,9 odstotka od 538 elektorskih glasov, bo 20. januarja prisegel na položaj kot 46. predsednik v zgodovini ZDA. Foto: Reuters

Elektorski kolegij kot kompromisna rešitev volilnega sistema je predmet razprav že dve stoletji. Čeprav načeloma glasujejo v skladu z ljudskimi glasovi svojih držav, so le v 32 državah in Zveznem okrožju Kolumbija jasno zavezani glasovati na tak način, v 16 zveznih državah pa so lahko elektorji, ki se izneverijo ljudskemu glasu, kaznovani.

Tovrstni prebegi sicer niso pogosti. Da pa letos ne bi šlo zgolj za prebege, ampak izničenje volilnih izidov in imenovanje elektorjev po presoji posameznih državnih kongresov, si je prizadeval Donald Trump. Ni mu uspelo, a odhajajoči predsednik vztraja pri svojem:

"Skrbi me, da bo država imela nelegitimnega predsednika, predsednika, ki je izgubil, in to z veliko razliko. To niso bile niti približno volitve s tesnim izidom. Poglejte samo Georgio, kjer smo zmagali z naskokom. Tako kot v Pensilvaniji. Tako kot v Wisconsinu."

Teh trditev Trump ne more prepričljivo dokazati, zato je v petek tudi vrhovno sodišče zavrnilo obravnavo teksaške tožbe proti štirim zveznim državam, s katero so tožniki želeli onemogočiti delovanje skupaj 62 Joeju Bidnu naklonjenih elektorjev iz Pensilvanije, Georgie, Michigana in Wisconsina.

"To dejansko izčrpa vsakršno, še tako majhno možnost, da bodo Trump in njegovi privrženci za spreminjanje volilnega izida lahko izkoristili sodišča. Elektorski kolegij, ki se sestaja v ponedeljek, je tako sestavljen in bo lahko Bidnu zagotovil večino glasov za formalno predsedniško izvolitev," pravi Mark Sherman z agencije AP.

Donald Trump je izjavil, da bo v tem primeru zapustil Belo hišo. Obstaja pa še ena, čeprav le teoretična možnost drugačnega izida. 6. januarja se bodo z elektorskim glasovanjem seznanili in ga potrdili na skupni seji obeh domov kongresa. Kongresniki in senatorji imajo možnost nasprotovanja volilnim izidom, ampak da jih spremenijo, morata oba domova glasovati ločeno in z enakim izidom. Glede na razmerje moči pa to ni verjetno.

V ZDA predsednika države volijo še elektorji