Vsi trije filmi so bili leta 1981 prikazani v Gorici na prvi retrospektivi slovenskega filma Slovenski film 1946–1981 Cinema sloveno, takrat na 35-milimetrskih kopijah.

Tugo Štiglic (sin Franceta Štiglica), John Kitzmiller in Evelyne Wohlfeiler v prizoru iz Doline miru. Foto: Lado Sazonov, arhiv Slovenske kinoteke
Tugo Štiglic (sin Franceta Štiglica), John Kitzmiller in Evelyne Wohlfeiler v prizoru iz Doline miru. Foto: Lado Sazonov, arhiv Slovenske kinoteke

"Ljudi najbolj določa njihova človečnost"
Dolina miru
, zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma v režiji velikana slovenskega filma Franceta Štiglica, bo drevi ob 20. uri zagnala cikel. Kultni celovečerec iz leta 1956 je Johnu Kitzmillerju leto pozneje prinesel nagrado za najboljšo moško vlogo na festivalu v Cannesu, s čimer je postal prvi temnopolti igralec, nagrajen na tem prestižnem festivalu.

Leta 2016 je bil film ob 60-letnici nastanka v restavrirani različici kot prvi slovenski film predstavljen v prestižni sekciji Cannes Classics. Takrat je režiserjev sin, prav tako režiser Tugo Štiglic, ki je kot otrok nastopil v filmu, dejal: "Ob nastanku filma se kot otrok nisem zavedel brezčasnega sporočila tega filma, ki nam govori, da ljudi najbolj določa samo ena stvar: njihova človečnost. Z restavrirano različico filma bomo ohranili umetniško delo in to pomembno sporočilo."

Film Tistega lepega dne se odvija v primorski vasi, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Foto: SFC
Film Tistega lepega dne se odvija v primorski vasi, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Foto: SFC

Prek stereotipov o Italijanih poudarjen odpor do fašizma
14. aprila sledi projekcija komedije Tistega lepega dne, ki jo je leta 1962 prav tako France Štiglic posnel po literarni predlogi istoimenske novele Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Štiglic si je kot glavno filmsko prizorišče izbral Podnanos, slikovito vasico v zgornji Vipavski dolini pod obronki Nanosa.

Film, v katerem igrajo Bert Sotlar, Duša Počkaj in Arnold Tovornik, v slogu komične satire in prek stereotipov o Italijanih poudarja domačo narodno zavest in odpor do fašizma. V okviru cikla slovenskih filmskih klasik v Gorici bo premierna projekcija restavrirane kopije v italijanskem prostoru.

Glavni junaki filma Sedmina so mladi ljudje, ki jih vojna doleti med odraščanjem. Foto: SFC
Glavni junaki filma Sedmina so mladi ljudje, ki jih vojna doleti med odraščanjem. Foto: SFC

Diploma za originalno režijo na puljskem festivalu
28. aprila bo kot zadnji film v ciklu na ogled v Kinoateljeju še celovečerec Sedmina Matjaža Klopčiča iz leta 1969, ki ga je posnel po istoimenskem romanu Bena Zupančiča. Skozi zgodbo sledimo prijateljema Niku (Rade Šerbedžija) in Popaju (Mirko Bogataj), ki skušata pod italijansko okupacijo najti stik z odporniškim gibanjem. Skupaj z Marijo (Snežana Nikšić) sestavljajo mladinci nekakšen hrepenenjski ljubezenski trikotnik, v kontrapunktu z ljubezensko zvezo med Popajevo sestro Filomeno (Milena Dravić ) in italijanskim oficirjem.

Klopčič je za Sedmino prejel posebno diplomo za originalno režijo na 16. festivalu jugoslovanskega filma v Pulju.

Predstavitev restavriranih mojstrovin italijanskemu gledalstvu
"Danes nam digitalno restavrirane različice filmov ponujajo priložnost, da si jih ponovno ogledamo na velikem platnu in filmske mojstrovine, ki predstavljajo našo dragoceno kulturno dediščino, predstavimo tudi prijateljem v Italiji," so zapisali pri goriškem Kinoateljeju, kjer so cikel slovenske filmske klasike pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom (SFC).