Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. dr. Igor Gregorič je svetovno znan srčni kirurg, uspešen raziskovalec, ugleden in večkrat nagrajen znanstvenik. Svoje sanje je uresničil v največjem medicinskem središču na svetu, Texas Medical Centru v Houstonu. Leta 2012 je sprejel povabilo, da vzpostavi in vodi Center za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital, v kateri tovrstnega zdravljenja prej niso imeli. V le petih letih je prof. dr. Gregorič s svojo ekipo Center s 50 presaditvami srca na leto dvignili med najboljših 5 % po številu presaditev. Po številu vstavljenih mehaničnih srčnih podpor pa je Center med najuspešnejšimi 10-imi odstotki v Ameriki. V drugem delu dokumentarne oddaje skozi oči številnih strokovnjakov spoznamo, kaj zahteva postavitev takšnega Centra in kaj vse je potrebno za uspešno delovanje.
Dokumentarne zgodbe o prepoznavnih in pomembnih osebnostih, od umetnikov in kulturnih ustvarjalcev do politikov, vojakov in pozabljenih ljudi iz slovenske zgodovine in sedanjosti.
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluzivni dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šuliča in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos žanjeta velike uspehe po celem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstavite tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja očem javnosti skrit. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTVS) tako klasične kot pop, rock in filmske glasbe in nekaterih njunih prav tako uspešnih video spotov.
Režiser in scenarist TUGO ŠTIGLIC je med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v DOLINI MIRU, enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Čeprav po izobrazbi umetnostni zgodovinar je Tugo Štiglic skozi dolgo učno dobo asistiranja pri uveljavljenih mojstrih slovenskega igranega filma (Klopčič, Pretnar, oče France Štiglic) in predvsem pri slovenskih mladinskih klasikah iz 70. in 80. let pridobil znanje in samozavest, da se je lotil samostojnih avtorskih projektov. S celovečernim prvencem POLETJE V ŠKOLJKI (1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike vnesel tudi popularno glasbo in ples. Po osamosvojitvi Slovenije je Tugo Štiglic posnel več zelo uspešnih igranih televizijskih filmov, ki so temeljili na literarnih predlogah. Scenarist in režiser: Slavko Hren
Janez Mejač pripoveduje svojo življenjsko in umetniško zgodbo in z njo oživlja tudi umetniški duh, ki je vladal v hramu operne in baletne umetnosti SNG Opera in balet Ljubljana in nasploh življenje v času druge polovice 20. stoletja. Bogato umetniška pot ga je iz rodnega Mokronoga vodila do baletnega plesalca, solista, dolgoletnega vodje ljubljanskega baleta, baletnega pedagoga, koreografa, režiserja in organizatorja do direktorja SNG Opera in balet Ljubljana. Bil je eden prvih plesalcev in koreografov v televizijskem mediju. Ob arhivnih posnetkih njegovih baletnih in koreografskih stvaritev o njem pripovedujejo tudi Lidija Sotlar, Magda Vrhovec Dedovič, Maruša Vidmar, Henrik Neubauer in Vojko Vidmar. Urednica, scenarij in režija Danica Dolinar, direktorja fotografije Jure Nemec in Bojan Kastelic, mojster montaže Andrej Modic.
Samo Hubad (1917-2016) velja za enega največjih slovenskih glasbenikov minulega stoletja. V svojem aktivnem obdobju je bil vodilni slovenski dirigent in je na svoji razgibani življenjski poti dirigiral več kot šestdesetim orkestrom širom po svetu. Šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je bil med letoma 1966 in 1980, v tem času je ta orkester postal najboljši jugoslovanski orkester. Pred tem, v obdobju med letoma 1947 in 1966, je bil šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je pri tudi pri Vaclavu Talichu v Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi jazzu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 ustanovil Bojan Adamič. Med letoma 1942 in 1958 je bil dirigent v SNG Opera in balet Ljubljana, med letoma 1948 in 1952 pa je bil tam tudi direktor. V Zagrebški operi je deloval v obdobju 1959-1964, med letoma 1955 in 1957 pa je bil tudi šef dirigent Zagrebške filharmonije. Scenarij dokumentarnega portreta Borut Loparnik, režija Staš Potočnik.
The documentary film Stories behind the faces: Sabina Dermota tells a story about a blind woman called Sabina Dermota. She is blind from her birth but blindness was never an obstacle for her. With extraordinary will and love for life and new experiences Sabina Dermota lives a full and fulfilling life. She skies, she went rafting on the alpine river Soča, she even went paragliding … but her true love is climbing the mountains and running marathons. Like Sabina says at the beginning of the film: »It seems to me that I can breathe freely only when I'm out in nature, climbing a hill or a mountain.« Neva Novljan filmed Sabina in her daily routine and on her adventures. And the result is a documentary that reflects joy for living! Neva Novljan film also shows that the limitations are mainly in our heads and it contradicts the prejudice we have about what bling person is capable to do. The story about Sabina Dermota raises the awareness about people with disabilities and shows the beauty of life. The documentary was produced in 2015 by TV Slovenia.
Scenaristka Neva Novljan nam v prvi oddaji predstavi navdihujočo zgodbo o Sabini Dermota, njeni izjemni življenjski energiji nas ne bo pustila ravnodušnih. To je zgodba o ženski, mami in ženi, ki iskreno ljubi življenje in vsak dan posebej ter skuša iz njega izvleči največ in najboljše. Z ekipo jo je ekipa TVS spremljala na smučanju na Krvavcu, pri drsanju, kolesarjenju, s svojim psom vodičem hodi v gledališče, po nakupih, se udeležuje maratonov, med drugim se je s kajakom spustila tudi po brzicah Soče..S svojo kipečo življenjsko energijo preplavlja in navdušuje ljudi okoli sebe. In to kljub temu, da je – od rojstva SLEPA.
Ivan Rudolf je v našem zgodovinskem spominu in celo v zgodovinopisju skoraj bela lisa. Bil je profesor, novinar in politični aktivist, Maistrov borec in tigrovec, leta 1940 je zbežal v severno Afriko in se pridružil padalcem jugoslovanske kraljevske vojske, od koder je prestopil v partizanske enote v angleških misijah kot padalec. Komunistična partija je začela pri Slovencih, izšolanih pri britanskih obveščevalcih, prežati na kakršenkoli znak škodljivega obveščevalnega delovanja. Britanci so bili vojaški zavezniki, toda razredni sovražniki in Ivan Rudolf je kljub svojemu junaštvu predstavljal staro meščansko družbeno ureditev, ki ji je bil namenjen konec. Padalci so doživeli tragično usodo, večina jih je izginila ali padla, njihova usoda je ostala skrivnost. Po koncu vojne Angleži Ivanu Rudolfu kljub vsem zaslugam, ki jih je imel v borbi proti fašizmu, niso dovolili, da bi prišel v Trst. Zato se je obrnil kar na Winstona Churchilla in se maja 1946 končno naselil v Trstu, kjer je do smrti poučeval na šolah. Usoda se je s primorskimi razumniki, protifašisti in liberalci kruto poigrala. Čeprav je bil Ivan Rudolf izrazit protifašist in aktiven borec proti okupaciji, so ga njegove povezave z britanskimi tajnimi obremenile do konca življenja. Njegova srčna želja po združitvi Primorske z matično domovino je bila po vojni vsaj delno uslišana, a njegova vloga pri tem zgodovinskem dejanju je zamolčana in pozabljena.
Stanko Bloudek je bil inovator in velik športni navdušenec. Praktično ni športne panoge, ki ji ne bi posvetil svoje inovativne pozornosti. V njegovem portretu, ki je nastal ob letošnji jubilejni 50. podelitvi Bloudkovih nagrad – najvišjih priznanj na področju športa v Sloveniji – nam bodo njegovo življenje osvetlili trije sogovorniki: Albin Novak (pilot in modelar), Janez Gorišek (skakalec in konstruktor planiške letalnice) ter Tjaša Andree Prosenc (kotalkarica in drsalka). Oddajo je pripravila Andreja Okorn.
"Mnogi - tudi sebe štejem mednje - mislijo, da o Mežanki že vse vedo - vsaj o tistem, kar je videti na odru, platnu, ekranu, kar je mogoče prebrati... Kako sem se zmotil! Snemanje je trajalo v presledkih nekaj let, izvedel pa sem veliko novega... Kako je prestopila prag Drame SNG daljnega leta 1945, kako je nastal antologijski posnetek Maruše v Cvetju v jeseni, kjer izreče znameniti stavek: "Kako sta lepa!". V rokah sem držal Mežankin zvezek z zapiski iz prvega leta predavanj na komaj ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost in bil sem zraven, ko je po več kot dvajsetih letih spet zaigrala na deskah Drame SNG v Ljubljani v predstavi Arzenik in stare čipke v produkciji Gledališča Koper in režiji Borisa Cavazze skupaj s še eno legendo slovenskega igralstva, Štefanijo Drolčevo. Vsi smo čutili, da je ta predstava nekaj posebnega, zaradi Mežanke, zaradi gledališča, sprave in zavezanosti umetnosti. In človečnosti. Upam, da je vsaj delček vsega tega zajetega v slabi urici TV filma, ki skuša orisati življensko in umetniško pot izjemne igralke, umetnice in prijateljice - Ivanke Mežan. Želja je bila iskrena, naloga težka." (Slavko Hren)
Ko sta se Nataša in Ravil Sultanov, profesionalna klovna, diplomanta moskovske Akademije za cirkuške umetnosti, pred leti naselila v Sloveniji, deželici, ki jo je skoraj povsem obšel cirkuški vrvež, sta se odločila, da bosta tudi ta košček sveta povezala s cikusom. Po dveh desetletjih in številnih uprizorjenih predstavah, tako avtorskih kot tudi številnih vlog v predstavah Mladinskega gledališča, sta vzgojila novo generacijo gledalcev, ki znajo ceniti tovrstno umetnost. Kajti za njju je klovnovstvo umetnost, ki je sicer po tradiciji spadala v cirkus, toda onadva jo jo prelivata tudi na gledališki oder. Kjer klovni lahko delujejo tudi brez rdečih noskov, prevelikih čevljev in skodranih lasulj. Brez smeha pa raje ne! Nataša in Ravil Sultanov, katerih izjemne sposobnosti in veščine cenijo tudi njihovi slovenski kolegi igralci in režiserji, s katerimi sta sodelovala, pravita, da je klovnovstvo zanju način življenja. Je stalno raziskovanje samega sebe, družbe, dogajanja okrog nas. Klovnovstvo živiš vsak dan, vsak trenutek, ne le takrat, ko si na odru. In le kaj se lahko človeka dotakne bolj kot to, da o resnih, globokih rečeš pripoveduješ skozi smeh? Ja, klovn vedno nastavlja ogledalo ljudem in svetu nasploh.
Kazimira Nant Lužnik vsak dan posebej navdušuje s svojo živostjo, življenjsko energijo in številnimi cilji, ki si jih nenehno znova postavlja in se pri svojih skoraj osemdesetih letih počuti – mlado. Zase pravi, da ljubi življenje, se veseli vsakega novega dne in vedno gleda le naprej, preteklost, ki jo je velikokrat tudi bridko preizkušala, pušča za seboj. Njeno življenje že ves čas spremljata dve ljubezni – glasba in tek in njena družina, seveda. Ljubitelji maratona jo vsako leto z navdušenjem pozdravljajo na Ljubljanskem maratonu, saj je v vseh letih na njem manjkala le enkrat, s svojimi pokali in medaljami s tekov in maratonov po celem svetu je lahko vzor marsikateremu mlademu tekaču. V Slovenj Gradcu, kjer živi s svojo družino, jo domačini dnevno srečujejo, ko po mestu s kolesom drvi po opravkih, vedno dobre volje in nasmejana, teče po okoliških hribih ali pa se z možem sprehaja v okolici. In tu je še glasba…ki je bila Nanutom, kot pravi, bila položena že v zibelko, saj so vsi njeni bratje in sestra, na čelu z bratom Antonom Nanutom, življenje tako ali drugače posvetili glasbi. Z zaključeno srednjo glasbeno šolo je leta poučevala klavir, je še vedno ponosna zborovodkinja pevskega zbora Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ljubezen do glasbe in teka pa deli tudi s svojimi štirimi otroci in vnuki. Le ti so ponosni nanjo in jo absolutno podpirajo pri njenih izzivih. Tisti, ki jo poznajo, pravijo da je Kazimira navdih za mnoge in da je zaradi nje svet lepši in prijaznejši!
Neveljaven email naslov