Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Pričevalci Martin Kostrevc

3. 9. 2024

Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod … Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino. Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.

Tuji dokumentarci Naša dediščina

3. 9. 2024

Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand

Dokumentarni portret Josip Plemelj, prvi rektor Univerze v Ljubljani

3. 9. 2024

Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873). Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.

Tuji dokumentarci Gozd bratov Grimm: kako se rodijo pravljice

2. 9. 2024

Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller

Tuji dokumentarci Dolly – ovca, ki je spremenila svet

31. 8. 2024

Na majhnem znanstvenem inštitutu na Škotskem si je skupina biologov neumorno prizadevala, da bi iz celice odrasle živali ustvarila ovco. In 5. julija 1996 se je skotila znamenita klonirana ovca Dolly, kar je temeljito pretreslo ne le svet znanosti. V dokumentarni oddaji so posneta pričevanja strokovnjakov, ki so sodelovali pri tem prelomnem projektu. DOLLY: THE SHEEP THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Graeme Hart

Dokumentarni portret Črni Peter

31. 8. 2024

Če je bila Manila 1978, vrhunec igralske kariere Petra Vilfana, je bil Istanbul 2017 vrh njegove komentatorske poti. V teh štiridesetih letih je zamenjal državo, sistem, nekaj klubov, reprezentanco, cel kup trenerjev, soigralcev, dvoran, mikrofonov in televizij.... A ena stvar je ostala enaka: strast do košarke. Dokumentarec zajema pol stoletja jugoslovanske in slovenske košarke, čas, ki ga je Vilfan preživel na igrišču ali ob njem. Ker življenje je igra: lahko jo igraš ali spremljaš. Tretje opcije ni. Scenarij in režija: Bojan Krajnc

Tuji dokumentarci Sod smodnika

30. 8. 2024

Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora. TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely

Tuji dokumentarci Prihodnost dela: spreminjanje dela in delavcev

30. 8. 2024

Avtomatizacija, digitalna tehnologija in globalizacija korenito spreminjajo svet dela. Te spremembe je še dodatno pospešila pandemija covida-19. Z naravo dela pa se spreminjajo tudi življenja delavcev, tako poklicno kot zasebno. Digitalni nomadi so delo na daljavo prostovoljno posvojili že pred leti, delo na domu med pandemijo pa je številne pahnilo v iskanje ravnovesja med službo, družino in prostim časom. Mnogi so zapadli tudi v krizo poklicne identitete. FUTURE OF WORK: CHANGING WORK, CHANGING WORKERS / ZDA / 2021 / Režija: Laurens Grant

Dokumentarni portret Round Trip, portret Zlatka Kaučiča

29. 8. 2024

Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.

Dokumentarci – kulturno-umetniški Svet edincev

29. 8. 2024

Pred sto leti je več žensk rodilo deset in več otrok kot pa enega samega, medtem ko se število edink in edincev danes vztrajno povečuje. In to ne samo na Kitajskem, kjer je vrsto let veljala politika enega otroka, temveč tudi na Zahodu, kjer bo vsak četrti otrok odrasel brez bratov in sester. Evropa se stara, živimo v času poudarjenega individualizma in narcisizma, zato je avtorja Žigo Valetiča, ki ima tudi sam izkušnjo edinstva, zanimalo, do kakšne mere so edinci vplivali na podobo današnjega sveta, kje so razlogi, da jih je vedno več in ali dejansko držijo vsi stereotipi o njih. Film nam pokaže šest portretov naključno izbranih posameznic in posameznikov, od otroka do starostnika, o njih pa spregovorijo tudi njihovi starši, prijatelji in ostali sorodniki. Skozi lahkotne družinske orise vidimo, kaj je za edince značilno v različnih življenjskih obdobjih, v partnerstvu, delu in prijateljstvu, kakšna so njihova notranja protislovja, kako gledajo na svet in na medčloveške odnose. Film postreže z nekaj statistike, vendar ne ponuja hitrih zaključkov, temveč odpira polje razmisleka in interpretacijo prepušča gledalkam in gledalcem. Portretiranci prihajajo iz vse Slovenije, večinoma so to ljudje iz »sosednje ulice«, med katerimi se znajdeta tudi mariborska pevka Bilbi ter ljubljanski igralec Demeter Bitenc. Zlasti Bitenc in pa avtorjev ded, ki sta že presegla devetdeset let, nam fenomen edincev osvetlita tudi zgodovinsko, skozi preobrazbe minulega stoletja. Filmska premiera pa je postavljena prav v čas obeleževanje mednarodnega tedna družin.

Dokumentarci – kulturno-umetniški Zadružni dom

28. 8. 2024

Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam. Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo. V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje. Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.

Tuji dokumentarci Kdo je Angela Merkel

27. 8. 2024

Angela Merkel je zapustila visoko politiko po šestnajstih letih na oblasti. Z doslednostjo in profesionalnostjo si je pridobila velik ugled in priljubljenost, ob tem pa je javno in zasebno življenje zmeraj skrbno ločevala. Dokumentarna oddaja avtorice Marion Van Renterghem, ki je Merklovo spremljala zadnje desetletje, o njej napisala dve knjigi in številne članke, predstavlja življenjsko pot velike državnice in hkrati zgodbo Evrope – vse od padca komunizma do migrantske krize in epidemije covida 19. LOOKING FOR MERKEL / RECHERCHE MERKEL DÉSESPÉRÉMENT / Francija / 2021 / režija: Marion Van Renterghem

Tuji dokumentarci V deželi amišev

27. 8. 2024

Dokumentarna oddaja prikaže življenje amišev, ene najbolj zaprtih in skrivnostnih skupnosti v ZDA. Pred verskim preganjanjem v Evropi so se tja zatekli na začetku 18. stoletja. So zelo konservativni kristjani, ki strogo sledijo Svetemu pismu. Nimajo avtomobilov, elektrike in telefonov, pitno vodo pa samo iz vodnjaka. Toda tudi v to skupnost so začeli vdirati vplivi zunanjega potrošniškega sveta. V dokumentarcu predstavniki treh generacij spregovorijo o tem, kako je na začetku 21. stoletja živeti v skladu s štiristo let starimi pravili. THE AMISH DILEMMA / EN TERRE AMISH / Francija / 2022 / Režija: Mélanie Van Der Ende

Tuji dokumentarci Varuhi demokracije

26. 8. 2024

Kjer vladajo populisti in avtokrati, se šibijo državljanske svoboščine, kritiki oblasti in nevladne organizacije. Aktivisti so pogosto tarča napadov in aretacij, nevladniki ostanejo brez financiranja. Ali živimo v času globalnega frontalnega napada na civilno družbo? Avtorji dokumentarne oddaje raziščejo dogajanja v družbah Indije, Rusije in Poljske. AGENTS OF DEMOCRACY - CIVIL SOCIETY UNDER ATTACK / Nemčija / 2021 / Režija: Sebastian Weis

Tuji dokumentarci Starodavni graditelji Amazonije

26. 8. 2024

Amazonsko nižavje je pokrajina, za katero so dolga stoletja domnevali, da je le nedotaknjena narava, divjina, v kateri ni mogla uspevati nobena civilizacija. Presenetljiva odkritja so to ovrgla. Arheologi so našli dokaze o obsežnih kmetijskih sistemih, starodavna mesta, skrivnostno in veličastno arhitekturo ter osupljive stenske poslikave iz ledene dobe. Pri delu si pomagajo s tehnologijo za lasersko skeniranje terena, imenovano tudi lidar, ki je korenito spremenila tovrstne raziskave. Arheologi odkrivajo čedalje več dokazov o starodavnih zgradbah v Amazoniji in se sprašujejo, kakšne družbe so jih ustvarile. ANCIENT BUILDERS OF THE AMAZON / ZDA / 2023 / Režija: Graham Townsley

Tuji dokumentarci Najbolj odročna restavracija na svetu

25. 8. 2024

Lastnik restavracij in hotelov s Ferskih otokov se je ob turističnem preletu neokrnjene zahodne grenlandske obale domislil, da bi svojo restavracijo Koks, ki je leta 2019 prejela dve Michelinovi zvezdici, za dve zaporedni poletni sezoni preselil v odročni zaselek Ilimanaq. Kraj leži v slikovitem zalivu Disko, ki je gledalcem nadaljevanke Oblast znan kot eno od ključnih prizorišč. Dokumentarec spremlja Koksovega glavnega kuharskega mojstra Poula Andriasa Zisko, prejemnika Michelinove nagrade za mladega kuharskega mojstra, in njegovo ekipo od razvoja izvirnega degustacijskega menija z več kot 20 hodi do odprtja restavracije v eni najstarejših danskih kolonialnih stavb pod Unescovo zaščito. Vidimo, kako Ziska iz lokalnih, pretežno mesnih sestavin ustvarja gastronomske umetnije, ob tem pa se v zadnjih dneh pred odprtjem mrzlično ukvarja še z osnovno kuharsko infrastrukturo: vodovodom, elektriko in postavitvijo pripravljalne kuhinje. THE MOST REMOTE RESTAURANT IN THE WORLD / Danska / 2023 / Režija: Ole Juncker

Dokumentarci – kulturno-umetniški Iskalca

25. 8. 2024

Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.

Dokumentarci – kulturno-umetniški Ivan in Karla

23. 8. 2024

Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.

Dokumentarci – kulturno-umetniški Šestdeseta

22. 8. 2024

Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.

Dokumentarci – izobraževalni Za stopinjo preveč

22. 8. 2024

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

Stran 3 od 59
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov