Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873). Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller
Na majhnem znanstvenem inštitutu na Škotskem si je skupina biologov neumorno prizadevala, da bi iz celice odrasle živali ustvarila ovco. In 5. julija 1996 se je skotila znamenita klonirana ovca Dolly, kar je temeljito pretreslo ne le svet znanosti. V dokumentarni oddaji so posneta pričevanja strokovnjakov, ki so sodelovali pri tem prelomnem projektu. DOLLY: THE SHEEP THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Graeme Hart
Če je bila Manila 1978, vrhunec igralske kariere Petra Vilfana, je bil Istanbul 2017 vrh njegove komentatorske poti. V teh štiridesetih letih je zamenjal državo, sistem, nekaj klubov, reprezentanco, cel kup trenerjev, soigralcev, dvoran, mikrofonov in televizij.... A ena stvar je ostala enaka: strast do košarke. Dokumentarec zajema pol stoletja jugoslovanske in slovenske košarke, čas, ki ga je Vilfan preživel na igrišču ali ob njem. Ker življenje je igra: lahko jo igraš ali spremljaš. Tretje opcije ni. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora. TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely
Avtomatizacija, digitalna tehnologija in globalizacija korenito spreminjajo svet dela. Te spremembe je še dodatno pospešila pandemija covida-19. Z naravo dela pa se spreminjajo tudi življenja delavcev, tako poklicno kot zasebno. Digitalni nomadi so delo na daljavo prostovoljno posvojili že pred leti, delo na domu med pandemijo pa je številne pahnilo v iskanje ravnovesja med službo, družino in prostim časom. Mnogi so zapadli tudi v krizo poklicne identitete. FUTURE OF WORK: CHANGING WORK, CHANGING WORKERS / ZDA / 2021 / Režija: Laurens Grant
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Pred sto leti je več žensk rodilo deset in več otrok kot pa enega samega, medtem ko se število edink in edincev danes vztrajno povečuje. In to ne samo na Kitajskem, kjer je vrsto let veljala politika enega otroka, temveč tudi na Zahodu, kjer bo vsak četrti otrok odrasel brez bratov in sester. Evropa se stara, živimo v času poudarjenega individualizma in narcisizma, zato je avtorja Žigo Valetiča, ki ima tudi sam izkušnjo edinstva, zanimalo, do kakšne mere so edinci vplivali na podobo današnjega sveta, kje so razlogi, da jih je vedno več in ali dejansko držijo vsi stereotipi o njih. Film nam pokaže šest portretov naključno izbranih posameznic in posameznikov, od otroka do starostnika, o njih pa spregovorijo tudi njihovi starši, prijatelji in ostali sorodniki. Skozi lahkotne družinske orise vidimo, kaj je za edince značilno v različnih življenjskih obdobjih, v partnerstvu, delu in prijateljstvu, kakšna so njihova notranja protislovja, kako gledajo na svet in na medčloveške odnose. Film postreže z nekaj statistike, vendar ne ponuja hitrih zaključkov, temveč odpira polje razmisleka in interpretacijo prepušča gledalkam in gledalcem. Portretiranci prihajajo iz vse Slovenije, večinoma so to ljudje iz »sosednje ulice«, med katerimi se znajdeta tudi mariborska pevka Bilbi ter ljubljanski igralec Demeter Bitenc. Zlasti Bitenc in pa avtorjev ded, ki sta že presegla devetdeset let, nam fenomen edincev osvetlita tudi zgodovinsko, skozi preobrazbe minulega stoletja. Filmska premiera pa je postavljena prav v čas obeleževanje mednarodnega tedna družin.
Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam. Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo. V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje. Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.
Angela Merkel je zapustila visoko politiko po šestnajstih letih na oblasti. Z doslednostjo in profesionalnostjo si je pridobila velik ugled in priljubljenost, ob tem pa je javno in zasebno življenje zmeraj skrbno ločevala. Dokumentarna oddaja avtorice Marion Van Renterghem, ki je Merklovo spremljala zadnje desetletje, o njej napisala dve knjigi in številne članke, predstavlja življenjsko pot velike državnice in hkrati zgodbo Evrope – vse od padca komunizma do migrantske krize in epidemije covida 19. LOOKING FOR MERKEL / RECHERCHE MERKEL DÉSESPÉRÉMENT / Francija / 2021 / režija: Marion Van Renterghem
Dokumentarna oddaja prikaže življenje amišev, ene najbolj zaprtih in skrivnostnih skupnosti v ZDA. Pred verskim preganjanjem v Evropi so se tja zatekli na začetku 18. stoletja. So zelo konservativni kristjani, ki strogo sledijo Svetemu pismu. Nimajo avtomobilov, elektrike in telefonov, pitno vodo pa samo iz vodnjaka. Toda tudi v to skupnost so začeli vdirati vplivi zunanjega potrošniškega sveta. V dokumentarcu predstavniki treh generacij spregovorijo o tem, kako je na začetku 21. stoletja živeti v skladu s štiristo let starimi pravili. THE AMISH DILEMMA / EN TERRE AMISH / Francija / 2022 / Režija: Mélanie Van Der Ende
Kjer vladajo populisti in avtokrati, se šibijo državljanske svoboščine, kritiki oblasti in nevladne organizacije. Aktivisti so pogosto tarča napadov in aretacij, nevladniki ostanejo brez financiranja. Ali živimo v času globalnega frontalnega napada na civilno družbo? Avtorji dokumentarne oddaje raziščejo dogajanja v družbah Indije, Rusije in Poljske. AGENTS OF DEMOCRACY - CIVIL SOCIETY UNDER ATTACK / Nemčija / 2021 / Režija: Sebastian Weis
Amazonsko nižavje je pokrajina, za katero so dolga stoletja domnevali, da je le nedotaknjena narava, divjina, v kateri ni mogla uspevati nobena civilizacija. Presenetljiva odkritja so to ovrgla. Arheologi so našli dokaze o obsežnih kmetijskih sistemih, starodavna mesta, skrivnostno in veličastno arhitekturo ter osupljive stenske poslikave iz ledene dobe. Pri delu si pomagajo s tehnologijo za lasersko skeniranje terena, imenovano tudi lidar, ki je korenito spremenila tovrstne raziskave. Arheologi odkrivajo čedalje več dokazov o starodavnih zgradbah v Amazoniji in se sprašujejo, kakšne družbe so jih ustvarile. ANCIENT BUILDERS OF THE AMAZON / ZDA / 2023 / Režija: Graham Townsley
Lastnik restavracij in hotelov s Ferskih otokov se je ob turističnem preletu neokrnjene zahodne grenlandske obale domislil, da bi svojo restavracijo Koks, ki je leta 2019 prejela dve Michelinovi zvezdici, za dve zaporedni poletni sezoni preselil v odročni zaselek Ilimanaq. Kraj leži v slikovitem zalivu Disko, ki je gledalcem nadaljevanke Oblast znan kot eno od ključnih prizorišč. Dokumentarec spremlja Koksovega glavnega kuharskega mojstra Poula Andriasa Zisko, prejemnika Michelinove nagrade za mladega kuharskega mojstra, in njegovo ekipo od razvoja izvirnega degustacijskega menija z več kot 20 hodi do odprtja restavracije v eni najstarejših danskih kolonialnih stavb pod Unescovo zaščito. Vidimo, kako Ziska iz lokalnih, pretežno mesnih sestavin ustvarja gastronomske umetnije, ob tem pa se v zadnjih dneh pred odprtjem mrzlično ukvarja še z osnovno kuharsko infrastrukturo: vodovodom, elektriko in postavitvijo pripravljalne kuhinje. THE MOST REMOTE RESTAURANT IN THE WORLD / Danska / 2023 / Režija: Ole Juncker
Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.
V 30. letih prejšnjega stoletja je velika gospodarska kriza močno načela ZDA in Američane. Da bi zajezil uničujočo bedo in ljudem povrnil upanje, je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt sprejel akcijski načrt. Dokumentarna oddaja razkriva ozadja, neusmiljene nasprotnike, neuspehe, a tudi zmage New Deala, znamenitega programa gospodarskega in družbenega okrevanja. THE NEW DEAL / Francija / 2021 / Režija: Julia Bracher
Roboti in umetna inteligenca so glasniki nove industrijske revolucije, ki že povzroča tektonske premike tako v družbi kot v svetu dela. Ameriške sanje so se razblinile, nekateri so zaradi tehnološkega napredka izgubili delo, pandemija covida-19 je pokopala številna podjetja. Toda iz pepela so vzniknile nove oblike zaposlitve, ki si jih pred nekaj desetletji ali leti sploh še nismo predstavljali. Kakšna bo prihodnost in kaj se lahko naučimo iz lekcij preteklosti? O tem bodo razmišljali strokovnjaki s področja dela in delavci iz različnih panog. FUTURE OF WORK: THE NEW INDUSTRIAL REVOLUTION / ZDA / 2021 / Režija: Graham Townsley
Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.
Dobro stoletje po tem, ko je potonil, Titanikovo železno telo resno ogrožajo bakterije, ki ga počasi razjedajo. V dokumentarni oddaji strokovnjaki pojasnijo, kakšna usoda čaka razbitine znamenite čezoceanke. O svojih raziskovalnih odpravah k Titaniku pa v oddaji priča tudi sloviti filmski režiser James Cameron. TITANIC, INTO THE HEART OF THE WRECK / Francija / 2020 / Režija: Thomas Risch
Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner
Neveljaven email naslov