Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob smrti britanske kraljice Elizabete II. bo gost oddaje Intervju Guy de Launey, dopisnik britanske radiotelevizije BBC za območje Zahodnega Balkana. Guy de Launey je po izobrazbi zgodovinar, z BBC-jem sodeluje od leta 1995, sprva je poročal za BBC Radio 5 Live, BBC World Service, BBC World TV, v zadnjih letih pa je BBC-jev dopisnik za tujino. O tem, kaj smrt monarhinje pomeni za Britance in dežele Skupnosti narodov, se bo z gostom pogovarjala Ksenija Horvat.
V spomin na Iva Hvalico, ki je pustil pomemben pečat v slovenskem parlamentarizmu, ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 1997 opravil Lado Ambrožič. Hvalica v pogovoru odstira dogajanja in razmerja v politiki in gospodarstvu v prvih letih slovenske države.
Diplomaciji, ki poteka za zeleno mizo, se zadnja leta v Sloveniji pridružuje tudi diplomacija za obloženo mizo – gastronomska diplomacija. Gre za promocijo kulturnih, gospodarskih, okoljskih in lokalnih posebnosti v okviru tako imenovanega butičnega turizma. S kakšnimi okusi in s katerimi zaščitenimi jedmi se lahko pohvali Slovenija? Kateri so tipični okusi Slovenije? O tem se v tokratni oddaji Intervju pogovarjamo z etnologom, umetnostnim zgodovinarjem, zaslužnim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtorjem osemdesetih knjig o gastronomiji. Z nami je dr. Janez Bogataj. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega Intervjuja je slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ki je bil med svojim ministrovanjem pogosto tarča hudih napadov, a se je nanje ostro odzival tudi sam. V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina, sta se dotaknila trenutnih razmer v Evropi, ko sta zaradi ruskega napada na Ukrajino pod vprašajem enotnost in prihodnost Evropske unije. Ta je po mnenju Simonitija najvarnejši prostor za obstanek in razvoj Slovenije. Glede aktualnih razmer je povedal, da ga je izid zadnjih parlamentarnih volitev presenetil zaradi velike razlike med strankami, obenem pa je mnenja, da je bil izid posledica nebrzdane propagande proti vladi, ki so jo večinski mediji kljub odličnim rezultatom vladanja izvajali ves čas. Glede zdajšnje oblasti in zlasti Gibanja Svoboda Simoniti pravi, da ga to Gibanje spominja »na neke zadeve, ki so bližje nesvobodi kot pa svobodi, ki jo zagovarjajo.« Simonitija motita pretirana samozavest in nastopaštvo, ki je po njegovem »premosorazmerno z gospodovo neumnostjo«. Kot skrajno nedopustna propaganda, ki si jo po njegovem privoščita nekdanji predsednik Kučan in tudi premier Golob pa je za Simonitija etiketiranje političnih nasprotnikov s fašisti. Predsedniku vlade Golobu svetuje, da glede fašizma pomete pred svojim pragom in dodaja: »To so zelo hude besede in so zelo žaljive, teh izrazov se ne more kar poljubno uporabljati. To niso preproste stvari, ker so ljudje res ogromno trpeli, in v demokratičnem sistemu ni primerno kar tako lepiti neke nalepke. Mislim, da je človek, ki to govori, ki na tak način žali, bedak ... Ne morem drugače reči.« Pojasnil je tudi svoje ostre nastope ob interpelaciji v parlamentu, ko je poslanca Matjaža Nemca okarakteriziral, da »ne zna nič«. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila tudi afere Smodej. Glede te je Simoniti napovedal, da ob morebitni vpletenosti politike v afero sodnega epiloga ne bo, ker sta dela policije in pravosodja »dobesedno v žepu leve politične opcije«. V nadaljevanju se je nekdanji minister za kulturo opredelil tudi do novele zakona o RTV-ju, ki jo je po njegovem mnenju treba zavrniti, saj namesto napovedane depolitizacije prinaša politizacijo javnega zavoda pod krinko nekaj izbranih levičarskih organizacij civilne družbe, ki naj bi imele vodilno vlogo v Programskem svetu. Komentiral pa je tudi po njegovem nesprejemljivo ravnanje v zadnjih dneh, ko nekateri novinarji in uredniki zlorabljajo programski čas javnega medija za aktivizem. Ob koncu je dr. Simoniti glede prihodnosti Slovenije in Evrope poudaril, da velja vztrajati pri demokraciji, pluralni družbi in svobodi govora pa tudi, da si želi, da bi Evropska unija obstala in bila dosledna pri obrambi svojih temeljnih načel.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Andrej Rahten, profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Avstrijske akademije znanosti, pa tudi nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji in avtor številnih knjig s področja politične in diplomatske zgodovine Slovencev v habsburški monarhiji. Z Andrejem Rahtenom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V Sloveniji iz sonca trenutno pridobimo le dva odstotka elektrike, čeprav imamo močno fotovoltaično industrijo in vrhunske strokovnjake na področju razvoja sončnih celic. Iznajdba raziskovalcev Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je pritegnila največ pozornosti v tujini, je tako imenovana tandemska sončna celica. V oddaji Intervju gostimo vodjo Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko dr. Marka Topiča. Voditeljica: Vida Petrovčič
V nedeljskem intervjuju, ki ga vodi Jože Možina, se dr. Granda dotakne trenutnih razmer ob vojni v Ukrajini. Glede tega opaža, da je slovenska politika pod sedanjo vlado dokaj zmedena, saj s sestankov Nata in EU prihaja z drugačnimi sporočili, kot jih je propagirala prej. Osrednji del pogovora je namenjen »samoslovenstvu«, izjemno zanimivemu področju slovenske zgodovine, ki govori o tem, kdaj in kako so se v zgodovini pojavili prvi vzgibi v smeri narodne enotnosti in samostojnosti. O tem je dr. Stane Granda pisal v knjigi z naslovom Pot v samoslovenstvo, ki je pri založbi Družina izšla pred kratkim. Pogovor je prava poslastica in učna ura za številne, ki se zanimajo za slovensko zgodovino in emancipacijo, saj dr. Granda postreže s fascinantnimi primeri in ugotovitvami, ki jih bo širša javnost slišala prvič.
Gost oddaje Intervju bo Linn Julian Koletnik, vodja in ustanovitelj Zavoda TransAkcija, socialni delavec, magister študij spolov in dolgoletni LGBTIQ aktivist. Z Linnom Julianom Koletnikom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Hrvaška je te dni povezala kopenski del države z dubrovniško-neretvansko županijo. 2404 metre dolg most čez pelješki kanal je projektiral slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Ta je sicer v Sloveniji bolj znan kot avtor cestnega viadukta Črni Kal, v sklopu projekta drugi tir pa trenutno snuje tudi dva železniška viadukta. Marjan Pipenbaher je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
Tokratni gost nedeljskega pogovora je Stane Kerin, misijonar na Madagaskarju. Kerin, nekdaj zelo uspešen direktor Škofijske karitas Ljubljana in Misijonskega središča Slovenije, nam na zelo oseben način pojasni, zakaj je pred štirimi leti udobno klimatizirano pisarno in avtomobile zamenjal za malgaško soparo in pešačenje. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, bo spregovoril tudi o tem, zakaj je ravno na Madagaskarju največ slovenskih misijonarjev. Govor bo o revščini in ponižnosti ter negotovi prihodnosti tega čudovitega otoka, kjer deževni gozd čedalje hitreje izginja.
Gostja oddaje Intervju bo literarna zgodovinarka in profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Milena Mileva Blažić. Strokovno in raziskovalno se posveča slovenskim in evropskim učnim načrtom na področju mladinske književnosti in književnosti za otroke, didaktiki književnosti, ljudskim in literarnim pravljicam, podobi otroka v slovenski književnosti, otroškim dnevnikom v času druge svetovne vojne in še marsičemu. S profesorico Blažić se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Izvršni direktor ajdovskega podjetja Bia Separations dr. Aleš Štrancar premika meje javne vključenosti podjetnikov v širše družbeno in politično dogajanje. Potem ko je razvil eno najuspešnejših biotehnoloških podjetij v Sloveniji, je del kupnine zanj – milijon evrov – vložil v novo medijsko podjetje, Mediainvest, oziroma v spletni medij Domovina in tiskani tednik Domovina. Dr. Aleš Štrancar je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti direktorja Muzeja za novejšo zgodovino in predsednika vladne komisije za prikrita grobišča Dr. Jožeta Dežmana, ki bo javnosti prvič predstavil šokantno odkritje dveh sedaj odprtih povojnih morišč. Prvo je v Mostecu pri Dobovi, kjer so raziskovalci do sedaj odkrili 529 žrtev, tudi številne posmrtne ostanke žensk. Gledalci bodo lahko videli odkopan protitankovski jarek z nametanimi okostji nesrečnih žrtev, ki jim sploh ni bilo sojeno. Očitno gre za mlade ljudi iz Velenja in Slovenj Gradca, ki jih je na morišča s Teharij spremljal partizan Cizelj, sedaj že pokojni pričevalec, verjetno zadnja priča povojnih pomorov komunističnih oblasti. Del njegove izjave bo predstavljen tudi v intervjuju. Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine. Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
Gost oddaje Intervju bo nekdanji politik in pozorni premišljevalec družbenega življenja Gregor Golobič. Nekdaj generalni sekretar stranke LDS in najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška, predsednik tedanje stranke Zares, minister v vladi Boruta Pahorja, dolga leta eden najvplivnejših politikov v državi, ki pravi, da je zdaj le državljan s politično izkušnjo in da je danes Slovenija manj država, kot je bila pred 30 leti. Z Gregorjem Golobičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Andrej Vizjak je razpet med Slovenijo, Nemčijo in Dubajem. Že trideset let se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Prepričan je, da slovenski podjetniki lahko postanejo najuspešnejši na svetu, zato je analiziral gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije po osamosvojitvi in ugotovil, da bi lahko ta leta 2026 znašal že 34 tisoč evrov na prebivalca. So te napovedi uresničljive? Voditeljica: Vida Petrovčič
Pionirka lakanovske psihoanalize v Sloveniji, dr. Nina Krajnik, je izjemna sogovornica, ki brez dlake na jeziku »klinično diagnosticira« sodobno slovensko družbeno stvarnost. Poudarja vladavino globoke države, ki je pravzaprav »plitva«, kot pravi, saj dominira povsod okoli nas, tako v politiki, kulturnih ustanovah kot v medijih. Omenja levičarsko privatizacijo poglavitnih družbenih sistemov, pri čemer opozarja na pomenski obrat, ko se privatizerji, torej tisti, ki so del strukture in glavnega toka, nato skozi svoje dominantne medije predstavljajo kot levičarji, skrbniki interesov malega človeka ... Kot tipičnega predstavnika leve privatizacije, ki jo podrobno pojasni v pogovoru, Krajnikova omeni novega predsednika vlade Roberta Goloba. Opozarja na razmah »divje svobode«, ko si prevladujoče klike jemljejo pravico do sramotenja, etiketiranja, dehumanizacije tistih, ki mislijo drugače in za katere menijo, da jih ogrožajo. Krajnikova meni, da je prav zaradi tega, ker to ogroža privatizacijsko strukturo, za glavno tarčo dehumanizacije izbran Janez Janša. Ostra je tudi v oceni leve intelektualne elite, ki ne le da tiho privoli v javno sramotenje drugače mislečih z izrazi »svinje«, »podgane«, ampak je po njenem celo v ozadju tega, saj je to izraz nasilnega boja za prevlado njihove ideologije. Ideologija pa je le sredstvo, ker so v ozadju stvarni privatizacijski interesi. Ključni za uspeh privatizacije in njenih nosilcev, so protestniki, civilna družba, podrejeni mediji in medijski delavci. A ti so po njenem le člen v verigi vzdrževanja »mrtve« Slovenije. Slovenije, v kateri se v bistvu ne sme spremeniti nič, kar bi ogrozilo interese privatizerjev. Vsekakor pogovor, ki s popolnoma drugega zornega kota predstavi kritični pogled na razmere v slovenski družbi, medijih in politiki. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Intervju bo profesor Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede, predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor številnih knjig s področja komunikologije in v teh dneh bo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike izšla njegova nova knjiga z naslovom Datafikacija javnega mnenja in javne sfere. Akademik Slavko Splichal je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Zaradi vojne v Ukrajini bo letos hrana bolj redka dobrina kot prejšnja leta. Tudi umetnih gnojil bo primanjkovalo. Zato je v tem času zelo pomembno vprašanje, kako bi lahko na domačih poljih pridelali več in kako bi zmanjšali odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Odgovor ponuja tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Za kaj gre, nam bo v tokratni oddaji razložil agronom dr. Rok Mihelič, ki se posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Voditeljica: Vida Petrovčič
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil enega od najbolj samoniklih slovenskih intelektualcev, dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru sta se dotaknila aktualnega političnega dogajanja, začenši z analizo volitev. Nežmah meni, da je bila v Sloveniji oglasna, in ne volilna kampanja, saj so prevladujoči mediji predvsem poudarjali lik novega voditelja na levici – Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janšo pa demonizirali. Gost ocenjuje, da je bil prav ta medijski vzvod – podpora gibanju Svoboda in Robertu Golobu – ključen za zmago na volitvah. Glede trajanja tega »projekta« pa se dr. Nežmah v razmišljanju na pretekle volilne zmage SMC-ja, LMŠ-ja in drugih novih obrazov, ki dokazujejo, da so na tak način doseženi volilni uspehi kratkotrajni. Nežmah je komentiral nenavaden političen primer, ko so se stranke KUL-a, ki so se borile za oblast, ob pojavu Gibanja Svoboda kar same stopile nekoliko v ozadje. Gost je govoril tudi o delovanju leve civilne družbe, ki je med izkazovanjem podpore svojim političnim strankam uporabljala vulgarno, prostaško in sramotilno govorico. Drugače misleče je označevala za podgane, svinje, pozivala k smrti in utišanju nekaterih novinarjev. Ob koncu je dr. Bernard Nežmah odgovarjal na vprašanja o zamenjavi voditelja Studia City. Pri tej oddaji je kot komentator tudi sam deloval, a je zaradi cenzure, kot sam pravi, sodelovanje prekinil.
Gost oddaje Intervju je režiser Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz t. i. petkovih protestov, na katerih so udeleženci več kot dve leti zahtevali demokratizacijo slovenske družbe. Jaša Jenull je sicer eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, vodja mednarodne skupine Tretja roka, s katero gostuje na evropskih festivalih umetnosti v javnem prostoru, in nekdanji umetniški vodja Šentjakobskega gledališča. Z Jašo Jenullom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov