Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja oddaje Intervju bo Mary Wilson, ameriška pevka, soustanoviteljica legendarne in po vseh teh letih še vedno ene od najuspešnejših ženskih glasbenih zasedb vseh časov The Supremes. Mary Wilson je tudi avtorica knjižnih uspešnic in nekdanja ameriška kulturna ambasadorka. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju bo dr. Jure Gašparič, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. Nedavno je bil razrešen dolžnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Povod za to naj bi bilo njegovo uradno zanikanje obrazložitve premierja Janeza Janše, da je zaplet z odlogom razpisa za vpis v visokošolske programe nastal zato, ker ministrstvo podatkov o vpisu ni pravočasno oddalo v vladno proceduro. Z dr. Juretom Gašparičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Eden najvidnejših slovenskih kritičnih intelektualcev, moralni teolog dr. Štuhec, se v tokratnem intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, predstavlja tudi z nekoliko bolj osebne plati. Uvodoma se razgovori o svoji navezanosti na konje, ob katerih se umiri in ki jih povezuje z naravo ter spomini iz otroštva. Spregovori tudi o svoji izkušnji prebolevanja koronavirusa. Slovenska nacija se je ob epidemiji odzvala dobro in preudarno, ocenjuje Štuhec, res pa je, da je peščica nasprotnikov ukrepov ves čas imela nesorazmerno podporo medijev, kar šteje za neodgovorno. Ob tem je kritičen tudi do javne radiotelevizije, ki je po njegovem mnenju veliko pripomogla k vzpostavljanju napetosti in nezaupanja do vladnih prizadevanj za obvladovanje okužbe. Štuhec je kot moralni teolog prepričan, da je v sedanjih razmerah, ko gre za varovanje življenj, nujen t. i. moralni kompromis, da bomo skupaj laže živeli. V pogovoru se dotakne poskusov demonizacije Janeza Janše, ki jih ocenjuje za neuspešne zato, ker temeljijo na laži. Odgovarja tudi na vprašanja o padcu ugleda Katoliške cerkve zaradi velike finančne afere mariborske nadškofije, pri čemer v svoji knjigi Slovenija brez Patrie in Zvonov dokazuje, da so stare garniture namerno potopile Cerkvene Zvonove, čeprav je bila vrednost podjetij, ki so jih imeli Zvonovi v lasti, večja od dolga. Z voditeljem načneta še analizo slovenske preteklosti in pogleda v prihodnost, ki veje iz zbornika Z lepilom na podplatih, v katerem s svojimi razpravami sodeluje vrsta uglednih intelektualcev.
Tokrat bo gost oddaje Intervju letošnji dobitnik Prešernove nagrade Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic, njegova literarna dela so doživela tudi največ filmskih uprizoritev. Ksenija Horvat se bo s pisateljem pogovarjala o ljubem Prekmurju, jeziku in njegovem najnovejšem romanu Kurji pastir.
Branko Meh po mnenju obrtnikov in malih podjetnikov uspešno vodi Obrtno-podjetniško zbornico že drugi mandat. V tem času se je povečalo tudi število članov zbornice. V preteklem letu koronavirusne krize se je pogosto pojavljal v javnosti, s predlogi in kritikami na račun omejitvenih ukrepov, čeprav prizna, da je državna pomoč dobra in da se je vlada na začetku prvega vala hitro odzvala, kar je pomagalo rešiti številna podjetja. Pri vprašanju, kaj se bo zgodilo po koncu krize in s tem državne pomoči, je optimističen. V nasprotju z nekaterimi napovedmi, da nas čaka val stečajev, meni, da se to ne bo zgodilo, saj tudi v bodoče pričakuje pomoč države. Branko Meh je sicer po poklicu mizar; obrt je prevzel od svojega očeta, zdaj posle vodita njegova sinova. Njegovo podjetje se je doslej dobro spopadalo s krizo, pravi. V pogovoru oceni tudi položaj malega gospodarstva v Sloveniji, pomanjkanje poklicev, med aktualnimi problemi pa je pomembna njegova argumentacija, zakaj obrtniki in mali podjetniki podpirajo takojšnjo upokojitev ob izpolnitvi pogojev, kar je prinesel eden od protikoronskih zakonov.
Pravzaprav se je zgodil absurd. Smrt nam je planila v obraz, a se je od nas še bolj oddaljila. Čas je pohitel, ljudje so umirali sami. Zato sem v goste povabila dr. Tino Bilban, raziskovalko, filozofinjo in pisateljico, ki je edina kot filozofinja delala med fiziki na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in kvantne informacije. Na prvi pogled se zdi, da je še eno polje njenega delovanja – avtorstvo poučnih knjig za mlade bralce na področju razumevanja staranja – zgolj profesionalni obvod. A ne drži: tako ali drugače se vedno znajde na stičišču med sodobno znanostjo, literaturo in filozofijo ter pretresanjem njihovih temeljnih pojmov, pa naj gre za čas, stvarni svet ali pa staranje in smrt. V otroški in mladinski literaturi duhovito nagovarja bralce, včasih tudi z risbami, da bi lažje razumeli sodobno potovanje k času, da bi znali z njim, torej s časom, bolje živeti. Dr. Tina Bilban je tudi članica strokovnega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig in nosilka projekta Skozi knjige k pogovoru o starosti.
Gost oddaje Intervju bo novinar Boštjan Videmšek, dolgoletni poročevalec s svetovnih kriznih žarišč za časopis Delo in tudi za številne svetovne časopise. V zadnjih letih vse več raziskovalne pozornosti namenja pisanju o podnebni krizi, ki je po njegovih besedah velika, celostna, vseobsegajoča vojna človeštva proti človeštvu. V svoji knjigi Plan B, ki je decembra postala slovenska knjiga leta, išče odgovor na vprašanje, ali je stopnjevanje podnebne krize še mogoče ustaviti. Knjiga vzbuja upanje, ki ga človeštvo še kako potrebuje. Z Boštjanom Videmškom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Voditelj dr. Jože Možina je v goste povabil dr. Mateja Avblja, enega najbolj uglednih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najbolj aktualne pravne dileme. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji. Sedaj pa je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze. Dr. Avbelj se je me drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice je Avbelj ocenil, da je Računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.« Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila »vse najslabše« v našem narodu: »Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis« Na voditeljevo vprašanje ali kolegi na RTV po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči je dr. Avbelj odgovoril: »Ne gre za »pomirjujočnost«, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike./…/ Če ste gledali nemško televizijo so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali kaj je na stvari kateri so izzivi, kateri so najvažnejši odgovori in kako naj se vedemo da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli.Mi pa smo bili tu, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.«
Gost oddaje Intervju bo pravnik, profesor in raziskovalec, dr. Dragan Petrovec, doma in v tujini uveljavljen kot vodilni strokovnjak za izvrševanje zaporne kazni. Poleg teoretskega znanja ima tudi bogate praktične izkušnje, saj je sredi sedemdesetih let izpeljal uspešen in pomemben poskus z odprtim ženskim zaporom na Igu. S pretanjeno občutljivostjo se odziva na pojavljanje nasilja, represije, avtoritarnosti in kršenje človekovih pravic. S profesorjem Petrovcem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Voditelj Jože Možina je tokrat v oddajo Intervju povabil upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa, ki je s sodelovanjem v Komisiji Pravičnost in mir ter v Odboru za varstvo človekovih pravic pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Najprej sta se dotaknila posebnosti časa, ko so zaradi epidemije onemogočeni verski obredi, prvič v zgodovini v takem obsegu. Stanje pa povzroča številne stiske, saj je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic tudi po naši ustavi, in ne »konjiček«, kot jo želijo opredeliti nekateri manj strpni politiki. Dr. Stres je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razklanostjo slovenske politike, ki je večinoma posledica tega, da se leva politična opcija, ki ima oporo v prevladujočih medijih, ne zmore sprijazniti, da ni več na oblasti. Osupljivo je zlasti, da se vlado skuša spodkopati, čeprav ima to izrazito slabe posledice za uspešen spopad z epidemijo. V tem kontekstu je dr. Stres kritičen tudi do medijev in javne RTV, ki je izrazito favorizirala in medijsko podpirala protivladne proteste, ignorirala pa npr. Pohod za življenje. Gost je tistim, ki govorijo, da imamo zdaj diktaturo, obudil spomin na komunistično diktaturo, ki je desetletja sistematično preganjala tudi Cerkev. V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila desetletij, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja. Tako so katoličani bistveno prispevali k slovenski osamosvojitvi in osvoboditvi, tudi s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, ki so se ga množično udeležili. Izjemno zanimivi so pogledi ddr. Stresa na sodobne filozofske in miselne tokove, še posebno o kulturnem marksizmu in skrajnem levičarskem anarhizmu. Ob koncu pogovora je gost odgovarjal na bolj osebna vprašanja, tudi glede napačnih ravnanj in afer, ki so v preteklosti zaznamovali njegovo škofovsko službo. Ddr. Stres je ob tem poudaril, da se kot človek zaveda svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Ob precejšnji konceptualni zmedi, ki je zajela svet in Evropo, vidi edino možnost in pot v vrnitvi h koreninam; tam so viri za preživetje Slovenije in Evrope.
Doktoriral je na zagrebški univerzi, kot Humboldtov štipendist študiral na kölnski univerzi, za profesuro na Filozofski fakulteti pa ni bil sprejemljiv. Sodeloval je pri ustanovitvi priloge Študentske tribune in pisal zanjo. Bil je prepoznaven avtor v reviji Problemi, sodeloval pri ustanavljanju in urednikovanju Nove revije in tudi s Prispevki za slovenski nacionalni program v njeni znameniti 57. številki. Pomembna je njegova vloga v procesih demokratizacije in slovenskega osamosvajanja. Bil je eden od piscev Ustave RS. Je tudi predsednik komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sam pravi, da je liberalni konservativec, da izhaja iz vrednot svetovnega etosa in se označi kot post(a)teist. Filozof, fenomenolog in akademik dr. Tine Hribar.
Gost oddaje Intervju bo starosta etnologije na Slovenskem dr. Janez Bogataj, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki je ljubezen do etnologije prenašal na generacije študentov etnologije in kulturne antropologije. Raziskoval je rokodelstvo, kulturno dediščino, šege in navade, turizem, poslovna in protokolarna darila, gastronomijo in kulinariko ter svoja dognanja kot avtor ali soavtor zapisal v skoraj 80 knjig. Teme intervjuja bodo pomen decembrskih praznikov in običaji, ki jih spremljajo, slovenski odnos do etnološke zapuščine, izginevanje in oživljanje tradicionalnih podeželskih in urbanih obrti ter rahljanje meril pri imenovanjih na najvišje vodstvene položaje v slovenskih muzejih in galerijah. S profesorjem Bogatajem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi. O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo. Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
Tokrat bo gost oddaje Intervju Miran Zupanič, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, krajše obdobje tudi predsednik Programskega sveta RTV, ter dober poznavalec in premišljevalec kulture, umetnosti in kulturne politike. Miran Zupanič je avtor številnih dokumentarnih in igranih filmov, med njimi Otroci s Petrička, Kocbek - pesnik v pogrezu, Operacija Cartier, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter Poj mi pesem – dokumentarni film o Vladu Kreslinu. Z Miranom Zupaničem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Podpis tokratnega gosta nosijo prenekateri oglaševalski projekti pa tudi mediji. Bil je kreativni direktor prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji. Pred dobrim mesecem sem dobila v roke njegovo novo knjigo; z naslovnice gleda ženska bradavička, delo pa nosi izzivalni naslov Predigra. S čim se igra, kaj želi povedati? Zapisal je veliko. O svojem življenju, o tem, kako je hodil od vrat do vrat po pol decilitra olja za fižolovo solato in razvažal mleko, pa o tem, kako se je čas prelomil in kako pomembno je ohranjati spomine. Morda so prav spomini predigra za prihodnost.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Ko jo je nosila puberteta, je našla zadoščenje v jadralnem klubu, kjer se je lahko družila s postavnimi mladeniči. Po 4 letih poučevanja razrednega pouka si je vzela eno leto za potovanje in z nahrbtnikom odšla v Avstralijo. Po naključju je opazila oglas, da nekdo išče posadko za jadranje do Sydneyja. In tako se je začelo njeno 9-letno popotovanje. Na kopno je stopila bolj redko, njen dom je postal ocean. Vmes se je v rodni Sesljan vrnila le toliko, da je prodala avto in prekinila zavarovanje. Jasna Tuta, večna iskalka zakladov. V naravi in ljudeh.
Neveljaven email naslov