Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To pomlad je Slovenija postala bogatejša za trideset japonskih češenj, ki so jih zasadili ob reki Rinži v Kočevju. Podatek ne bi bil nič posebnega, če ne bi simboliziral trideset let diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo ter uspešnega sodelovanja in prijateljstva med Japonsko in občino Kočevje. To se je še posebej poglobilo po odprtju tovarne Yaskawa v Kočevju leta 2019, ki se ga je udeležil tudi naš nocojšnji gost dr. Hubert Kosler.
Gost oddaje Intervju bo dr. Andrej Benedejčič, dolgoletni diplomat in veleposlanik za nadzor oborožitve, razorožitev in neproliferacijo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dr. Benedejčič je bil v preteklosti tudi veleposlanik v Rusiji, na sedežu Nata v Bruslju in vodja misije pri OVSE na Dunaju. Je tudi avtor knjige Rusija in slovanstvo, ki odgovarja na številna zanimiva in relevantna vprašanja današnjega časa. Z veleposlanikom Benedejčičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje je nekdanja novinarka, urednica, predsednica Združenja Manager, generalna direktorica GZS-ja in izvršna direktorica Kluba slovenskih podjetnikov. Vse to je našteto v življenjepisu naše tokratne gostje Sonje Šmuc. Voditeljica: Vida Petrovčič
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti dr. Rada Pezdirja, avtorja fascinantne knjige Vzporedni mehanizem globoke države, napisane na podlagi dokumentov, ki so iz Sove prišli v Državni arhiv Slovenije. Pezdir do podrobnosti razgali kriminalno delovanje slovenske tajne komunistične policije, ki je doma in v tujini delovala za koristi slovenskega komunističnega vrha. Temu je konec 80. let prejšnjega stoletja predsedoval Milan Kučan, ki je, kot dokazuje Pezdir, ohranil vpliv na podjetja, npr. na NLB, tudi pozneje, ko je bil slovenski predsednik. Gost se posebej dotakne okoliščin ob padcu slovenskega totalitarnega režima, ko je Udba denar izvozila v tujino in ga po osamosvojitvi uporabila za prevzeme podjetij in medijev. S tem denarjem, ki je v bistvu last vseh Slovencev, je globoka država po letu 1991 ohranjala in obnavljala mafijski vpliv starega komunističnega režima in njegovih nosilcev do današnjega časa. Gost posebej poudari primer, ko je NLB po vzvodih globoke države oprala za več kot milijardo dolarjev iranskega denarja. Zgrožen je nad tem, da so pristojne institucije odpovedale oziroma »poskrbele«, da za to ni nihče odgovarjal. Vzporedni mehanizem globoke države še vedno deluje, vendar oslabljen, saj je ostal brez glavne »pumpe«, Ljubljanske banke, ki mu je prej služila kot denarnica. V tej je predvsem globoka država pred leti izkopala petmilijardno bančno luknjo. Dr. Pezdir ob koncu oceni, da bo samo odgovorna oblast, ki bo postavila poštene regulatorje, lahko končno prekinila denarne tokove vzporednega mehanizma globoke države.
Je v Sloveniji domoljubje nezaželeno? Na kaj smo Slovenci lahko upravičeno ponosni? To se sprašuje gost tokratne oddaje Intervju Ivan Sivec, ki tudi v svojih številnih knjigah in člankih odstira po krivem zapostavljene dogodke in osebnosti slovenske zgodovine. Z njim se bo pogovarjala Vida Petrovčič.
Odvetništvo ima na Slovenskem 154-letno tradicijo. V tem času se je zaradi družbenih in političnih razmer ter novih tehnologij močno spremenil način odvetniškega dela. Vendar osnovno vodilo tega poklica ostaja isto ‒ to je uveljavljanje interesov stranke, tudi če gre za na videz nemogoče zahteve. Tega se drži tudi naš tokratni gost, odvetnik Radovan Cerjak. Voditeljica: Vida Petrovčič
Ob ruski vojni proti Ukrajini, ki preplavila tudi misli in srca mnogih Slovencev, je gost tokratnega intervjuja dr. Jevgenij Gorešnik, ukrajinski znanstvenik, ki dela na Inštitutu Jožef Štefan. Gorešnik, ki ima tako po očetu kot po materi judovske prednike, je v pogovoru, polnem čustev, jeze pa tudi skrbi in upanja, pojasnil svoje videnje vojne, ki jo je pričakoval, vendar ne v taki obliki. Ko so mu dan prej prijatelji sporočili, da so ruski vojaki ob meji z Ukrajino dobili navodilo, naj ugasnejo mobilne telefone, so vedeli, da se bo zgodilo. Dr. Gorešnik meni, da je z ničimer izzvana vojna posledica Putinove obsedenosti in sovraštva do Ukrajine, izgovor, da gre za vojaško operacijo za zaščito rusko govorečih, pa je absurd, saj, kot poudarja gost, večina prebivalcev Harkova, pa tudi Kijeva, govori rusko. Putinov napad, ki ga imenuje fašistični in ga primerja s Hitlerjevimi, je poenotil Ukrajince in njihovega predsednika Zelenskega, ki ga je večina podcenjevala, ter lepo pokazal ukrajinsko samozavest. Dr. Gorešnik je govoril o svojem življenju v času Sovjetske zveze in o nam manj znani ukrajinski zgodovini, ki ima kar nekaj vzporednic z nastajanjem naše države. Ukrajinci so bili pogosto plen sosedov, največji posamični zločin nad ukrajinskim narodom pa je bil holodomor, ki ga je sprožil boljševistični režim pod vodstvom Stalina, ko je zaradi lakote umrlo 3–6 milijonov prebivalcev. Ukrajina je bogata dežela; ima največje zaloge urana v Evropi in najbolj rodovitno zemljo, njihov edini »greh« je, pravi dr. Gorešnik, da vidi svojo prihodnost v demokraciji in Evropi, Putin pa skuša to preprečiti z brutalno vojno. Gost je pohvalil vlogo Slovenije ob izbruhu vojne, saj je premier Janša prvi med voditelji EU predlagal, naj se za Ukrajino omogoči hitro pridružitev. Zelo prijetno pa je bil presenečen tudi nad izjemnim človekoljubnim odzivom Slovencev. Ob koncu je spregovoril tudi o svojem raziskovanju na področju anorganske kemije in sklenil pogovor z željo, da se svet enotno upre zlu in pomaga končati vojno v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Lado Ambrožič je nekdanji televizijski novinar in urednik, pozneje tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev. Pred nekaj dnevi je izdal knjigo Spotikanja, o svojih uredniških in novinarskih dosežkih in težjih izzivih. Dokumentirano je popisal metode političnih strank – kako so poskušale vplivati na nacionalno televizijo – upiral se jim je z neodvisno držo, protesti, zavračal je njihove zahteve. Na TV Slovenija je pripeljal množico mladih, danes prepoznavnih TV-obrazov, ne samo na nacionalni televiziji. Prizadeval si je za vrednote, kot so pokončna drža, neodvisno novinarstvo in visoka merila za novinarsko delo. Kot novinar in urednik je bil nekaterim politikom trn v peti, zato so mu s spremembo zakona preprečili, da bi prevzel tretji mandat odgovornega urednika. Bil pa je moralni zmagovalec, saj je v kolektivu dobil najvišje število glasov podpore. Ambrožičevo novinarsko kariero so nedvomno zaznamovali številni pogovori v oddaji Intervju, posebni po načinu vodenja – gostov ni zgolj spraševal, temveč je v pogovor vnašal tudi svoja stališča. Za to je potrebno zelo veliko znanja; časopisni kolegi so ga ocenili kot najbolj razgledanega novinarja. Vse to je mogoče najti v knjigi in o tem govori v tokratnem Intervjuju, v svojem slogu: jasno in neposredno. Odmevi, Intervju, Tarča, so oddaje, ki jih je pred davnimi leti ustvaril sam ali so nastale v času njegovega urednikovanja in so na sporedu še danes. O stanju na TV Slovenija govori kritično, a vendar z optimizmom – verjame, da je nacionalni televiziji mogoče vrniti nekdanji ugled in spoštovanje. V zgodovino Televizije Slovenija se je zapisal kot odgovorni urednik Informativnega programa v ključnem trenutku slovenske zgodovine – na prehodu iz partijskega režima v demokratični sistem. Voditeljica: Lidija Hren
Rusija je začela največje vojaško posredovanje v Evropi po drugi svetovni vojni. Najhujši strahovi zadnjih mesecev so se uresničili. Gost oddaje Intervju je ob tej priložnosti nekdanji diplomat, nekdanji vojak, danes pa publicist Mirko Cigler. V diplomaciji se je ukvarjal pretežno z večstransko politično-varnostnimi zadevami v OVSE-ju, Natu in v EU. Nazadnje je služboval kot veleposlanik v Politično-varnostnem odboru EU-ja. Je tudi avtor knjige Sedem let na prepihu, v kateri je analiziral geopolitične zadeve zadnjih sedmih let. Z Mirkom Ciglerjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Intervju je kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in avtor študije Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, ki je nedavno pritegnila izjemno pozornost javnosti. Dr. Stankovič je tudi avtor obsežne monografije Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma in številnih drugih kulturoloških del. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem Intervjuju je vrhunski diplomat, profesor in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič uvodoma komentiral velik interes dela javnosti, da bi se vključil v politiko. Dr. Petrič je pojasnil, da podpira gibanje Povežimo Slovenijo, ker obeta preseganje delitev, ki so za našo državo škodljive. Za predsedniško kandidaturo se še ni odločil, če bi se pa, mu je bliže, da bi kandidiral s podporo volivcev, in ne strank. V nadaljevanju pogovora je spregovoril o 50. obletnici akcije 25 poslancev, ki je razgalila farso znotraj partijske demokracije v bivšem režimu. Šlo je za nedemokratičen režim, ki je kršil človekove pravice, sedanja slovenska država pa se kljub težavam razvija v pravo smer, je prepričan dr. Petrič, ki je kot škodljive in neresnične ocenil trditve, da se v Sloveniji pojavlja fašizem ... Avtor: Jože Možina
Gostja tokratne oddaje Intervju je direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC in soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije, Katarina Bervar Sternad. V Pravni mreži za varstvo demokracije so se pred dobrim letom povezale štiri nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in demokracije: poleg PIC-a še Amnesty International Slovenija, zavod Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. V letu dni je Pravna mreža pomagala že skoraj 1200 posameznikom, opravila 21 opazovanj protestov, pripravila predlog zakona in uspešno ustavno pobudo. 158-krat je posredovala v prekrškovnih postopkih, na državnem tožilstvu je vložila 49 izrednih pravnih sredstev. S Katarino Bervar Sternad se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Roman Žveglič je na čelu Kmetijsko-gozdarske zbornice dobro leto, na volitvah je nepričakovano premagal močnega protikandidata, Marjana Podobnika. Vse življenje se ukvarja s kmetijstvom. Je lastnik 25 hektarjev velike kmetije, ki jo obdeluje sam, občasno mu pomagajo sorodniki. Med kmetijskimi pridelovalci velja za vztrajnega borca za boljši položaj kmetov, in to ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. V preteklosti je vodil Sindikat kmetov, bil pa je tudi poslanec v Državnem zboru. Koronavirusna kriza je prizadela tudi kmete, Zbornici prinesla nove izzive in obenem še bolj razgalila stare težave – nizke odkupne cene, pomanjkanje preskrbovalnih verig in nepovezanost kmetov, kar poslabšuje njihov položaj v odnosu do predelovalcev in trgovcev. Kateri so razlogi za tako stanje in kako se namerava Zbornica pod njegovim vodstvom spopasti s temi problemi? Roman Žveglič odgovarja tako, kot so tisti, ki ga poznajo, navajeni: neposredno in odkrito. Voditeljica: Lidija Hren
Verjetno je med prvimi glasovi slišal tudi zvok klavirja. In pri 26 letih sta njegovo ime in zven njegovega igranja v samem svetovnem vrhu pianizma. Lani se je na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, ki poteka že od leta 1927 in na katerem je zastopal Slovenijo in Italijo, uvrstil na drugo mesto. Pripadla mu je tudi posebna nagrada Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. Prvi izjemni mednarodni uspeh pa je goriški pianist doživel leta 2015 v Hamamatsuju – v žiriji je bila slovita Marta Argerich, ki bi morala biti tudi v Varšavi, a se dogodka žal ni mogla udeležiti. Takrat je o njegovem igranju članica žirije Akiko Ebi zapisala, da se njegova moč skriva v izvirnosti, ki sicer temelji na tradiciji, a sega daleč čez ta okvir.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Matej Accetto, novi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in profesor na Katedri za ustavno pravo ljubljanske Pravne fakultete, kjer od leta 2013 predava evropsko pravo. Študiral in predaval je na najuglednejših svetovnih univerzah – na Harvardu, Cambridgeu in na univerzi v Lizboni. Teme oddaje Intervju bodo ustavna presoja vladnih ukrepov proti covidu 19, stanje pravne države v Sloveniji in delovanje ustavnega sodišča. Z dr. Accettom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju bo Jože Možina gostil predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, ki se bo predstavil kot človek številnih talentov: študiral je na vojaški akademiji, postal urarski mojster, končal študij obramboslovja … Zdaj vstopa v politiko, kjer bo zagovornik slovenskih interesov ter znotraj tega interesov obrtnikov in podjetnikov, ki jih dojema kot steber slovenske družbe. Zavrača demagogijo skrajno levih strank in poudarja: »Naši nasprotniki so tisti, ki bi radi gospodarstvu nalagali vedno večja bremena, pod pretvezo, da gre za socialno državo in dvigovanje standarda državljanov. Državljanom v resnici ni treba ničesar odvzeti, da bi jim potem država to vračala in dvigovala njihov standard. Državljanom je treba zgolj omogočiti, da imajo kakovostna delovna mesta, da dovolj zaslužijo in si ustvarijo spodobne življenjske pogoje.«
Tokratni gost oddaje Intervju je Slavoj Žižek, eden najbolj plodovitih in priznanih filozofov in kulturnih teoretikov na svetu. Njegov izvirni in provokativni filozofski opus izhaja iz Heglove metafizike, Lacanove psihoanalize in marksistične dialektike. V svoji najnovejši knjigi, zbirki političnih esejev Nebo v neredu, ki je nedavno izšla v ZDA, poudarja nujnost mednarodne solidarnosti, gospodarskih sprememb in nove družbene ureditve. S Slavojem Žižkom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Moj nocojšnji gost je akademski slikar. Njegovo vodilo je bilo živeti brez ure, ne vedeti, kateri dan v tednu je. Pa je povabilo v službo po daljšem premisleku vendarle sprejel. In zdaj prav njemu velja zahvala za odlično ilustrirane knjige, saj je kot likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga delal štirideset let. Navdušil je številne ilustratorke in ilustratorje ter jih privabil k sodelovanju. Imel je srečo, da je pri delu neizmerno užival. Da ni bil uradnik, ampak soustvarjalec, ki je podpisan v več kot 2500 ilustriranih knjigah. V življenju, z življenjem se je treba igrati – nas uči letošnji Schwentnerjev nagrajenec. Ob njegovi nagradi so se šaljivo vprašali, kdo izmed štirih mož je najpomembnejši – predsednik, dva nadškofa ali edini likovni urednik? Njihov odgovor je bil jasen, kajti podobe v slikanicah nas oblikujejo že v otroštvu, česar se morda premalo zavedamo. Pavle Učakar pa je imel tudi izjemen nos za ilustratorje in ilustratorke, ki dandanes žanjejo svetovno slavo. In prihodnje leto bodo zaznamovali bolonjski knjižni festival, saj bo Slovenija tam osrednja gostja. Tega se, zdaj že upokojenec, neizmerno veseli. Mi pa lahko dodamo – tudi po njegovi zaslugi.
Gost: BOŠTJAN VASLE, guverner Banke Slovenije Letos mineva 30 let od ustanovitve Banke Slovenije in to je eden od razlogov, da v oddaji gostimo guvernerja banke Slovenije, Boštjana Vasleta. Banka Slovenije je šla v tem času skozi različna obdobja - od obdobja bonov, preko lastne valute, tolarja, do evra. Zagotovo je bilo najtežje obdobje čas sanacije bank leta 2013. Nekatere zgodbe iz tega obdobja še danes niso zaključene - takšna je zgodba izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Druga, kot je bil policijski zaseg dokumentacije na Banki Slovenije, se je zaključila z odločitvijo Sodišča EU, da so slovenski organi kršili pravo EU. V sedanjih razmerah kovid krize igra banka Slovenije pomembno vlogo, čeprav je ta javnosti manj ali malo znana - od sprejemanja samostojnih ukrepov, do tistih, za katere se enakopravno dogovarja v okviru Evropske centralne banke. O vsem tem, pa tudi o sedanjem gospodarskem stanju in ključnih izzivih v prihodnjem letu, govori guverner Boštjan Vasle v tokratnem Intervjuju. Voditeljica: Lidija Hren
Kdaj je Evropa postala novinarsko zanimiva celina? S čim se prehranjujejo talibani? Kdo in zakaj Borisu Dežuloviću grozi s smrtjo? Zakaj je Peter Marki-Zay veliki up madžarske opozicije? Kako dihajo novinarski kolektivi? Gost oddaje Intervju, novinar Ervin Hladnik Milharčič, je začel novinarsko pot na Radiu Študent, nadaljeval na Mladini in Delu, zdaj pa že leta njegove kolumne, reportaže in intervjuje prebiramo v Dnevniku. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov