Foto:
Foto:

Pred leti so parabeni postali tarča kritik, saj so je pojavila ugibanja o tem, ali povzročajo raka in delujejo kot hormonski motilci. Slednji med drugim vplivajo na hitrejši razvoj pubertete pri dekletih in manjšo spolno moč pri moških. Čeprav neposredne povezave med rakom in parabeni niso potrdili, so nekateri prepričani v njihovo škodljivost.

A strokovnjaki poudarjajo, da so parabeni pravzaprav ena od najbolj preizkušenih sestavin v kozmetičnih industriji. ''V koncentracijah, v kakršnih se pojavljajo v kozmetiki, sodijo med najbolj varne kozmetične izdelke,'' pravi profesor Janko Žmitek iz Oddelka za kozmetiko na Visoki šoli za storitve. Zato ni navdušen nad izdelki, ki poudarjajo, da ne vsebujejo parabenov: ''potrošniki vidijo ta napis in mislijo, da izdelki ne vsebujejo konzervansov, kar pa ni nujno res. Namesto razmeroma varnih parabenov lahko vsebujejo kakšne manj preizkušene in varne konzervanse''.

Dobri in slabi parabeni

Poznamo več vrst parabenov: metilparaben (E218), etilparaben (E214), propilparaben (E216) in butilparaben. Dokazano varna sta prva dva. ''Propilparaben in butilparaben pa sodita med tiste kemikalije, ki so sicer dovoljene za uporabo v kozmetiki, a za katere obstajajo sumi, da motijo delovanje žlez z notranjih izločanjem,'' pojasnjuje Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije. Te snovi lahko izzovejo alergijske reakcije, draženje kože, kontaktni dermatitis in izbruhe rdečice ali tako imenovano rozaceo.

Koktejl kemikalij

Šmid Božičevičeva opozarja, da potrošnike ne bi smela skrbeti posamezna sestavina v kozmetičnem izdelku, ampak koktejl kemikalij, ki smo mu vsakodnevno izpostavljeni: ''ocenjuje se, da je povprečna uporabnica kozmetičnih izdelkov na dan izpostavljena od 300 do 500 različnim kemikalijam. Takšna kombinacija pa lahko povzroča težave''. Prav zaradi velike izpostavljenosti kozmetiki, si potrošniške organizacije prizadevajo, da bi nekatere sestavine v kozmetičnih izdelkih enostavno črtali. Barvila in dišave denimo pri občutljivih ljudeh pogosto povzročajo alergije. ''Obstaja seznam 26 dišav, ki sodijo med posebej alergene in jih morajo zato proizvajalci tudi posebej navesti,'' pojasnjuje strokovnjakinja.

Eterična olja niso nedolžna

V naravni kozmetiki namesto kemičnih dišav pogosto uporabljajo eterična olja. A ta niso tako nedolžna, opozarja Janko Žmitek: ''precej komponent eteričnih olj je alergenih oziroma fototoksičnih''. Fototoksična olja lahko povzročijo, da nas sonce še močneje opeče, na koži lahko ostanejo znamenja. Še posebej previdni moramo biti pri eteričnih oljih iz družine citrusov, na primer pomarančevca, limonovca, limete, grenivke, bergamotke in kumine.

Foto: EPA