Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekdanji direktor Davčne uprave in davčni svetovalec Ivan Simič je prepričan, da je Snežičevo izmikanje plačilu davkov res izvedljivo, vendar bo moral premoženje skrivati celo življenje.
Bosna in Hercegovina, nova davčna oaza za slovenske dolžnike. Doktor davčnih utaj, Rok Snežič, nam je podrobno opisal, s kakšnim manevrom je svoje premoženje prenesel v Bosno, kjer ima zdaj diskoteko in podjetje. Z osebnim stečajem pa je davčni dolg, kot pravi, izničil. Jure Brankovič.
Politika, ki je v koalicijski pogodbi veliko več besed namenila konkurenčnosti gospodarstva kot čistemu okolju, z zakoni in predlaganimi predpisi znižuje okoljske standarde. Kar je doslej veljalo že za opozorilno vrednost strupenega, rakotvornega kadmija, bi bilo po predlogu ministrstva odslej sprejemljiva kakovost za otroško igrišče. Interesi gospodarstva so pred zdravjem ljudi, ocenjujejo okoljevarstveniki.
V osrčju mreže je podjetje DRI upravljanje investicij, ki pod različnimi imeni obstaja že 30 let, leta 2011 pa je prevzelo pomembne naloge na področju železnic. DRI je v 100 odstotni lasti države in ima poseben status – t.i. »in house« inženirja, kar pomeni, da posle pridobiva neposredno, brez javnih razpisov; to mu omogoča izjema v Zakonu o javnem naročanju. Danes velja DRI oziroma njegovo poslovodstvo – generalni direktor Jurij Kač, član poslovodstva Tadej Veber in svetovalec poslovodstva Klemen Grebenšek – v gradbeniških krogih za najmočnejši, najvplivnejši center odločanja na področju slovenskega gradbeništva, tako pri projektih in financiranju kot pri nastavljanju kadrov. Vodstvo DRI je tudi tesno prepleteno z ostalimi ključnimi akterji na področju infrastrukture.
Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo, Slovenskih železnic in Agencije za železniški promet, je država do danes za projekt drugega tira plačala že 54,8 milijona evrov. A ko primerjamo ta podatek s podatkom vseh stroškov, kot ga beleži podjetje 2TDK na svoji spletni strani, ugotovimo, da ta beleži za skoraj 3 milijone evrov manj stroškov. Del vseh stroškov predstavljajo tudi strokovne podlage in študije, ki jih je ekipa EkstraVisor podrobneje pogledala. V primerjavo so vključene strokovne podlage o hrupu, kakovosti zraka, verjetnosti nesreč in vpliva podzemne gradnje na površino trase ter dopolnitve okoljskih poročil. Primerjava razkriva veliko podobnosti in enakih zaključkov, čeprav so bili dokumenti naročeni v razponu več let.
Po nedavni izjavi madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta glede sodelovanja Madžarske v holdingu, pripetemu k projektu drugega tira, je jasno, da je ideja holdinga še vedno aktualna. Ta ideja pa vsebuje potencialno past. Skupni holding Slovenskih železnic in Luke Koper bi namreč lahko prenesli na družbo 2TDK, ki bo gradila drugi tir in v kateri bodo imeli delež tudi Madžari – ti bi na ta način prišli do tako želenega vpliva na koprsko Luko. Obenem so že vzpostavljeni mehanizmi, da madžarsko logistično podjetje Gysev lahko prevzame del prevozov tovora po slovenskih tirih. Gysev je že leta 2014 v Kopru ustanovil podjetje AR Adria. Zastopal ga je Milan Pučko, proti kateremu sedaj – skupaj s Časarjem – še poteka sojenje zaradi sumov oškodovanja Luke Koper ob nakupu 10 odstotnega deleža slovaškega podjetja TTI, enega od mnogih slovaških podjetij Dieterja Kaasa. Kaas, Pučkov dolgoletni poslovni partner, je v AR Adria do maja 2016 tudi sedel na čelu nadzornega sveta podjetja.
Kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah? Denar v zdravstvu še odteka – tudi pri žilnih opornicah. Če je bil razpon cen leta 2015 od 264 do 1485 evrov, letos ostaja najcenejša opornica skoraj na isti ravni (262 evrov), najdražja pa še presega 800 evrov. Najdražji stent je v letošnjem letu kupila SB Celje, in sicer titanov stent Optimax za 837 evrov. Ostajajo tudi nerazumljive razlike: Splošna bolnišnica Izola in Medicor sta v isti stavbi - a javna bolnišnica za žilno opornico Resolute Onyx plačuje 711 evrov, Medicor za povsem enako, 481 evrov.
Kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah? Novembra lani smo v projektu EkstraVisor na naši televiziji objavili bazo podatkov za 14 skupin medicinskih pripomočkov in zdravila, februarja je ministrica predstavila skupno bazo cen vsega zdravstvenega materiala-Intravisor. A ta ni neposredno dostopen javnosti, podatki pa so pomanjkljivi, neurejeni in tudi napačni. Skupina kardiologov, ki bo določila, kakšna kakovost žilnih opornic za kakšno ceno je v Sloveniji zlati standard, se je prvič sešla pred dvema dnevoma. Po Tarči je ministrstvo potrebovalo 4 mesece le za to, da je skupino ustanovilo.
Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.
Odpeljali smo se preko meje in obiskali povsem slovenski kraj. Podjetniki so pripovedovali, kako poslujejo sredi Avstrije v slovenščini in kaj na to pravijo njihove stranke.
Predsednik Desusa Karl Erjavec bi uvedel trimesečno obvezno služenje vojske. Kako bi potekalo služenje, koliko bi nas to stalo, kakšni so spomini na JLA.
Studio 3 z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči- kako zmagovalno miselnost iz športa izkoristiti tudi na drugih področjih, V Globusu- brexit in njegove posledice za Evropo in Slovenijo, V Točki preloma: Izgube v termoelektrarni Šoštanj bomo očitno pokrivali odjemalci električne energije- kako in kdaj? Četrtkovi večeri naj bodo rezervirani za Studio 3.
Povezave med farmacevtsko industrijo in našimi zdravniki so zelo močne. 30 tisoč evrov je najvišje razkrito plačilo, ki ga je zdravnik lani prejel od farmacevtske industrije. Na računih zdravnikov konča okoli 10 milijonov evrov na leto, znana pa so le imena prejemnikov, ki so objavo dovolili. Prispevek Jureta Brankoviča za Tarčo – Diagnoza: Provizije, drugič
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Kateri in koliko ljudi skrbi za nabavo v največjih zdravstvenih institucijah kot so UKC Ljubljana, UKC Maribor, v Sektorju za investicije in javna naročila na Ministrstvu za zdravje? Kako učinkovite so te službe?
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Lastniške mreže dobaviteljskih podjetij se razprostirajo od davčnih oaz do Balkana, z njimi pa so tako ali drugače povezana vse že dobro znana imena. Ti dobavitelji pa izstopajo tudi v analizah skupin medicinskih pripomočkov.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Vse to se je pokazalo na primeru 14 izbranih medicinskih pripomočkih in zdravilih.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Sicer zelo reguliran trg z zdravili se je izkazal za povsem kaotičnega. Kljub izvedenemu centralnemu javnemu razpisu cene v letu 2015 niso bile enotne – razlike v nabavnih cenah istega zdravila med bolnišnicami so tudi petkratne. Kakšne pa so slovenske cene v primerjavi s Švedskimi?
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Ekipa TV Slovenija je za poizvedovanjem o sistemu nakupovanja stentov odšla na Finsko in Švedsko, ter ugotovila, da tam po nižjih cenah nabavljajo boljše stente – slovenske bolnišnice bi s takšnimi cenami lahko zgolj v letu 2015 prihranile 1,2 milijona evrov.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Pet bolnišnic, ki vgrajujejo koronarne stente, bi v lanskem letu lahko privarčevale čez 800 tisoč evrov, če bi strokovno primeren stent kupovale po najnižji ceni.
Neveljaven email naslov
