Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformacija se je začela z duhovno krizo in zlomom avtoritete: v srednjem veku je z močjo avtoritete še govorilo cerkveno učiteljstvo, od reformacije naprej pa štejejo zgolj argument, njegova avtoriteta in njegova moč. Kako je danes? Kakšna je dediščina reformacije? V oddaji bo objavljen intervju s filozofom dr. Božidarjem Debenjakom. Gostje v studiu: dr. Kozma Ahačič, dr. Aleksander Erniša, dr. Andreja Legan Ravnikar in dr. Jonatan Vinkler. Urednica oddaje: Nina Jerman
V oktobrskem Opusu bomo predstavili praizvedbo nove komične opere Miši v operni hiši, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Vinka Möderndorferja, ter se ob tem vprašali, zakaj je komični žanr tako zapostavljen, da smo na tovrstno noviteto čakali tri desetletja. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bila na odru ljubljanske opere uprizorjena Krpanova kobila Janija Goloba in libretista Ervina Fritza. V drugem delu oddaje pa o opereti pri nas in zunaj naših meja, saj je bila ob praizvedbi kot uvod v novo sezono izvedena tudi Leharjeva Dežela smehljaja, prvič po uprizoritvi daljnega leta 1931.
Nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V oddaji smo se pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh o filmu francoskega režiserja Francoisja Ozona, Vse je bilo v redu, ki obravnava pomembno in hkrati kontroverzno tematiko - področje samomora s pomočjo.
Pripravljamo reportažo s Festivala nemega filma v Pordenonu. Prejšnji teden je na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji gostoval režiser Stefan Komandarev, ki se je slovenskemu občinstvu predstavil s svojim najnovejšim filmom Blagine lekcije. Med drugim je spregovoril o življenju v postranzicijski Bolgariji, o izgubljanju moralno-etičnega kompasa v družbi in nevidni meji, ki deli vzhod in zahod. Naša gostja v studiu bo Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo, ki bo med drugim predstavila predlog nacionalne strategije za muzeje in galerije 2024–2028. Kako prisoten je konj v mitoloških in verskih predstavah ljudi ter kakšen pomen je človek pripisoval tej živali, raziskuje razstava Sveti konji – nebesni jezdeci, ki smo si jo ogledali v Slovenskem etnografskem muzeju. Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave ljubljanske Filozofske fakultete pa je na letošnjem uvodnem predavanju gostilo direktorja galerije Uffizi v Firencah, dr. Eikeja Schmidta, zvezdnika sodobnega evropskega muzealstva.
V oddaji Profil Boštjan Jurečič gosti Nevenko Šivavec, direktorico Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pogovarjata se o Grafičnem bienalu, o stanju njene matične hiše in o sodobni umetnosti na splošno.
Na 26. Festivalu slovenskega filma Portorož smo se pogovarjali s filmskimi ustvarjalci in dobitniki nagrad vesna za najboljše letošnje filmske stvaritve. Z vesno za najboljši celovečerni film so nagradili glasbenika Tomaža Groma za neodvisni eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo. Vesno za najboljši igrani celovečerec je dobil film Zbudi me, Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za najboljši scenarij, masko, glavno in stransko moško vlogo. Vesno za najboljšo režijo je za svoj igrani celovečerni prvenec Mož brez krivde prejel zamejski Slovenec Ivan Gergolet, medtem ko sta žirija kritikov in občinstvo nagradila isti film, dokumentarec Duhovnica Maje Prettner.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev, v tokratni oddaji se zato pogovarjamo z njihovim selektorjem. Iztok Polanc, iz Uredništva tujih oddaj, je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Pred praznikom filmoljubov, ki se odvije vsako leto novembra, Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, na Televiziji Slovenija že tradicionalno pripravimo cikel filmov s preteklih Liffov. Letos se bo v naslednjih tednih zvrstilo kar 10 filmskih stvaritev. V tokratni oddaji zato pogovor s selektorjem termina, Iztokom Polancem, ki je kriv za izbor letošnjih Liffovskih filmov na Televiziji Slovenija.
Naša ekipa je obiskala Frankfurt, kjer ta teden poteka največji knjižni sejem na svetu. Slovenija je predstavila manifest o branju na višji ravni, ki bo poleg filozofije in poezije ena glavnih tem slovenskega častnega gostovanja. Pogovarjali smo se s soavtorjem manifesta, nizozemskim profesorjem knjižnih študij dr. Adriaanom van der Weelom. Bili smo tudi v Københavnu, kjer je potekala konferenca Platforme LINA, ene pomembnejših evropskih arhitekturnih platform, ki podpira uveljavljajoče se ustvarjalce s področja prostorskih praks, ki rešujejo izzive podnebne in okoljske krize. V Mestnem muzeju Ljubljana smo si ogledali razstavo Slovenske umetnice v obdobju med letoma 1850 in 1950. Tam so tudi dela Ivane Kobilce, ki je bila prva slikarka, ki je svoje delo predstavila javnosti. V minulem tednu so v Kraljevi palači v Milanu odprli razstavo del El Greca, enega najpomembnejših slikarjev 16. stoletja. Gre za izjemno priložnost za nov vpogled v njegovo avtorsko ustvarjanje. Pogovarjali smo se še z Mikom Sternom, ameriškim jazzovskim kitaristom, ki je med drugimi sodeloval tudi z Milesom Davisom.
Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić
Najboljši celovečerni film 26. Festivala slovenskega filma je eksperimentalni dokumentarni film Ne misli, da bo kdaj mimo avtorja Tomaža Groma, ki je odnesel tudi vesno za najboljšo izvirno glasbo. Najboljši celovečerni igrani film je drama o nestrpnosti do drugačnih Zbudi me režiserja in scenarista Marka Šantića, ki je bil nagrajen tudi za scenarij, najboljši dokumentarni film pa 20-letni projekt Petre Seliškar Telo. Ogledali smo si najnovejšo filmsko produkcijo in pripravili reportažo z letošnjega festivala. Na festivalu Tinta v Ljubljani smo se pogovarjali s francoskim striparjem brez dlake na svinčniku Vincentom Paronnaudom - Winshlussom. Njegove brezkompromisne risbe in pripovedi še vedno navdušujejo in razburjajo, saj se pri svojem delu ne omejuje. Na 13. Mednarodnem filmskem festivalu stop animacije pa smo ujeli izraelsko neodvisno in že nagrajeno animatorko in vizualno umetnico Tal Kantor, katere animirani filmi odpirajo teme, kot so spomin, holokavst, podzavest, pomen besed v medčloveških odnosih ipd. V oddaji več tudi o tem, kdo je novi Nobelov nagrajenec za književnost, 64-letni norveški pisatelj in dramatik Jon Olav Fosse, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. V studiu pa gostimo arhitekta Aleša Vodopivca, ki je prejel najvišje priznanje ZAPS, platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke.
Dr. Peter Svetina je eden naših najvidnejših avtorjev del za otroke in mladino. Njegove zgodbe in pesmi so prežete s humorjem, čarobno nenavadnostjo, toplo človeškostjo in razigranostjo. Odsevajo prijazno naklonjenost do sveta, v njih ne manjka tudi nonsensa, nadrealnosti in fantastike, ki spodbujajo otrokovo domišljijo. Dr. Svetina je tudi literarni zgodovinar, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na univerzi v Celovcu. Med njegovimi strokovnimi deli omenimo Metuljčke in mehanike, v katerih osvetljuje, kako je družbeni kontekst vplival na posamezne izdaje del za otroke po drugi svetovni vojni in kako so določene teme in motivi izginili. Kot vsestranski ustvarjalec piše tudi poezijo za odrasle. V štirih pesniških zbirkah nas nagovarja tako s prizori iz vsakdanjega življenja kot z religiozno in duhovno izkušnjo. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tone Partljič se v svojem literarnem ustvarjanju s posebnim žarom posveča komediji, a nič manj ni prepričljiv kot avtor romanov, saj zna bralce pritegniti s pristnimi človeškimi zgodbami, napisanimi s posluhom za prostor in čas. Že v več delih je portretiral rojstni Maribor in njegove prebivalce in k tej tematiki se vrača tudi v svojem novem romanu Veter z vzhoda. Tokrat je segel v leti 1933 in 1934, v čas nemira, ki je zajel Evropo ob vzponu novih totalitarnih ideologij in družbenih nasprotij. V romanu nastopa cela galerija likov, tako izmišljenih junakov kot znanih osebnosti, posebej še tistih iz sveta kulture, pa profesorjev, pravnikov in drugih. Pisatelju je uspelo v zgodovinski freski ustvariti barvit mozaik družbenega dogajanja in človeških usod. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Petelinje jajce, novo delo v impozantnem opusu Ferija Lainščka. Pisatelj se v zadnjih letih vrača v svoje otroštvo s trilogijo, ki ni zgolj gola avtobiografija, ampak literarno mojstrsko ubeseden spomin. Doslej sta izšli prvi dve knjigi – Kurji pastir in Petelinje jajce. Pred nami zaživi pisateljevo zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, v odročni prekmurski vasici tik ob državni meji z Madžarsko. V drugi knjigi trilogije je v ospredju otrokov pogled na svet, obarvan z bujno domišljijo in magičnostjo, prav tako prepričljivo pa je prikazan vsakdanji trud za boljše življenje revne, a s čustveno toplino povezane družine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V Ljubljani bodo konec oktobra odprli Center Rog, ki bo združeval različne kreativne industrije. V studiu bomo gostili direktorico Renato Zamida, ki bo med drugim pojasnila, kakšen bo koncept delovanja Roga in komu bo namenjen. Pred odprtjem pa je v tamkajšnjih prostorih potekal 14. Ljubljanski teden mode. Ogledali smo si nove kolekcije Tomaža in Urške Draž, Maje Štamol in drugih, ki uporabljajo nove tehnologije in iščejo trajnostne pristope. Prisluhnili smo koncertu frankfurtskega ansambla za sodobno glasbo Ensemble Modern, ki je izvedel repertoar petih slovenskih skladateljic in skladateljev. Gre za del programa ob častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Skupina The Police je zagotovo ena največjih v družbi svetovnih zvezd rokenrola. Pogovarjali smo se z njenim bobnarjem Stewardom Copelandom, ki smo ga ujeli na svetovni turneji s priredbami največjih uspešnic skupine The Police za simfonični orkester. Obiskali smo tudi Slovensko mladinsko gledališče, ki v celoti uprizarja projekt Spolna vzgoja II. Predstava Tjaše Črnigoj nam razkriva tisto, o čemer se v šoli nismo učili – spolne prakse, želje in težave žensk.
Kakšen bo slovenski nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez nekaj dni? Kateri so aduti častnega gostovanja? Kakšen je pomen mednarodnega trženja avtorjev in pridobivanja licenc za prevode v tuje jezike? Kaj ima Slovenija po mnenju Slavoja Žižka povedati mednarodnemu občinstvu ključnega knjižnega sejma na svetu? Objavljen bo tudi pogovor s kuratorjem Matthiasom Göritzem. Gostje: Katja Stergar, dr. Miha Kovač, Amalija Maček in Senja Požar. Urednica oddaje Nina Jerman
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
V oddaji Osmi dan bomo predstavili delo direktorja fotografije, filmskega snemalca, montažerja in producenta Rada Likona, ki bo tudi naš gost v studiu. Na Festivalu slovenskega filma Portorož mu bodo podelili nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma. Makedonska filmska režiserka Teona Strugar Mitevska je slovenskemu občinstvu prav tako dobro znana. Zdaj v kinematografih lahko vidimo njen celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, mi pa smo se z njo pogovarjali tudi o drugih projektih, družbeni kritiki, črnem humorju in feminizmu, ki pogosto spremlja njene filme. Obiskali smo koncert godbe na pihala iz odmaknjene romunske vasi, ki pa je postala svetovna senzacija. Romunska zasedba Fanfare Ciocărlia je s svojstvenimi predelavami kultnih skladb od punka do klasične glasbe nastopila v Ljubljani. Ogledali smo si še razstavo fotografa Luca Locatellija v Torinu, ki je posvečena iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Neveljaven email naslov