Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polhe v Sloveniji dobro poznamo, bodisi po kučmah ali s krožnikov. Tokrat jih bomo spoznali tudi drugače – v njihovem naravnem okolju. Biologi nam bodo pokazali, kako potekajo raziskave na Pogorelcu blizu Dolenjskih Toplic. Pri raziskavah sodelujejo tudi lovci na polhe. Ker polhov pri tem ne poškodujejo, je tako delo na terenu odlična priložnost, da polharji za vedno pospravijo svoje pasti.
Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.
Odtisom šap v mehkem blatu na gozdni poti smo sledili do jase, kjer je ležala uspavana medvedka. Pritrdili so ji ovratnico za telemetrično spremljanje njenega gibanja, ki jo je nosila več kot leto dni. Televizijska ekipa pa je medtem spremljala življenje rjavega medveda v Sloveniji in poskušala najti odgovor na večno vprašanje, ali je sobivanje med človekom in zverjo možno.
Največji evropski glodavec, ki na dan poje najmanj 2 kilograma hrane. Rastlinojed, ki za podrtje drevesa s premerom 20 centimetrov potrebuje le eno uro. Izurjen plavalec, ki se »na dih« potaplja tudi po 15 minut. Sesalec, ki živi v razširjeni družini, kjer dvoletni mladiči skrbijo za čistočo. In gradbenik, ki lahko brlog zgradi v enem dnevu. Vse to in še več je bober.
Plazilci so eni od najbolj prilagodljivih živalskih skupin. Zasedajo prav vsa življenjska okolja, razen v polarnem pasu. Tudi v Sloveniji živijo tako na obali kot v Alpah. Mednje sodijo tudi kuščarji, ki jih je pri nas natanko 10 vrst. Kako se razlikujeta navadni zelenec in vzhodnoevropski zelenec, zakaj živorodna kuščarica leže jajca, kje ima slepec noge, kako hitro teče pozidna kuščarica, kdaj so odkrili velebitsko kuščarico pa v oddaji Kuščarji.
Pridejo iz vseh koncev sveta, največ iz daljne Azije. Razširijo se bliskovito. Zasedejo življenjska okolja staroselk in jih počasi začno izrivati. Agresivno nadaljujejo svojo invazijo, dokler popolnoma ne prekrijejo površine. Oddaja Invazivke predstavlja tujerodne invazivne rastlinske vrste v Sloveniji.
Ribnike je ustvaril človek za vzrejo rib, včasih še rakov in želv. Ribniki imajo seveda ekonomski pomen za lastnike, zelo pomembni pa so tudi kot sekundarna življenjska okolja za vodne rastline in živali. Vse leto smo spremljali, kako živijo na ribnikih ponirki, liske, čaplje in tudi plenilci, in spoznali, kako čopasti ponirki gradijo plavajoča gnezda, kako liska hrani mladiče, kdo najdlje vali, kako skrivnostne so pižmovke, kako dobri plavalci so mali ponirki, in še in še.
Za mnoge je Mura naša najlepša nižinska reka, za nekatere je le mejna reka, za skupino devetih, ki so se po njej odpravili s čolni, pa je pomenila izziv. V oddaji boste videli, kako uspešno so se spopadali z nepredvidljivim rečnim tokom, kakšno življenje se skriva v glavni in stranskih strugah ter kako pomembna so različna življenjska okolja, ki jih je ustvarila Mura.
Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.
Neveljaven email naslov
